1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo. Dogodki Anglo-francoska vojna (1202-1214) Angleško-francoska vojna doseže svoj vrhunec in razplet. Na strani Angležev se proti Francozom še pridružijo grofiji Flandrija in Boulogne, vojvodini Barbant in Zgornja Lorena ter severna Nemčija pod oblastjo rimsko-nemškega velfovskega cesarja Otona IV. 15. februar - Začetek angleške invazije na Francijo. Angleški kralj Ivan Plantagenet se z manjšim delom angleške vojske izkrca v pristanišču La Rochelle, grofija Poitou, da bi odvrnil Francoze od formiranja koalicijske vojske na severu Francije v Flandriji. S tem omogoči izkrcanje glavnega dela angleške vojske Viljema Longespéeja, 3. grofa Salisburyja, v Flandriji in združitev z ostalimi zavezniki, ki jih vodi cesar Oton IV. thumb|right|250px|Bitka pri Bouvinesu: francoski kralj Filip II. se je po zmagi proslavil s triumfom vojnih ujetnikov po Parizu. 2. julij - Grofija Anjou: francoski kronski princ Ludvik VIII. izzove angleškega kralja Ivana, ki pa se mu upro anžujski baroni. Kralj Ivan se je prisiljen umakniti na jug proti Gaskoniji. 23. julij - Francoski kralj Filip II., ki je ob odsotnosti kralja Ivana razbremenjen z juga, zbere svojo vojsko11.000 pehote, 4000 konjenikov, od tega 2000 vitezov na severu Francije. 27. julij - Bitka pri Bouvinesu: odločujoča zmaga francoske vojske pod vodstvom Filipa II. nad koalicijo Angležev, Nemcev in severnofrancoskih upornikov. Bitka je izjemno krvava s povsem enakimi možnostmi za obe strani. Nazadnje jo odloči konj cesarja Otona IV. ki se ranjen in prestrašen skupaj s cesarjem opoteče z bojišča, kar uniči bojno moralo koalicijske vojske. Bitka ima pomembne politične posledice: Francoski kralj Filip II. utrdi oblast v severni Franciji, kar je nadaljnji pomemben korak v centralizaciji monarhije v smeri kasnejšega absolutizma. Angleški kralj Ivan se po opustitvi upov, da bi še kdaj osvojil Normandijo in ostale anžuvinske posesti, vojaško oslabljen vrne v Anglijo, kjer ga pričakajo nezadovoljni baroni. S francoskim kraljem skleneta mir za šest let. Magna Carta: 1215 ↔ Velfovski rimsko-nemški cesar Oton IV. se ves zagrenjen umakne v svoj grad Harzburg in se ne meša več v politiko. Staufovski cesar Friderik II. požanje sadove francoske zmage še po Nemčiji.
Ostalo poletje - Rekonkvista: huda lakota na Iberskem polotoku, ki prizadane tako krščanske kraljevine kot tudi muslimanske Almohade. Obe vojski se izogibata odprtim bojem. 14. september - Kraljevina Jeruzalem: zaradi osebne zamere je umorjen latinski jeruzalemski patriarh Albert Avogadro. Nasledi ga Ralf iz Merencourta. 5. oktober - Po smrti kastiljskega kralja Alfonza VIII. (5. okt.) in kraljice Lenore Angleške (31. oktober) prevzame regenstvo v imenu mladega kralja Henrika I. njegova sestra Berengarija. 1. november - Ikonijski Seldžuki pod vodstvom sultana Kajkavsa I. osvojijo SinopoSmrt dveh gruzijskih monarhov kraljice Tamare Velike in kneza Davida Soslana je resno oslabilo Trapezuntsko cesarstvo, ki pa je po velikosti bolj mestna kraljevina, politično navezana na Gruzijo., pomembno pristaniško mesto Trapezuntskega cesarstva ob obali Črnega morja. Seldžuki s tem osvojijo prvo večje pristanišče ob obali Črnega morja in prekinejo ozemeljsko obalno povezavo med Trapezuntskim in Nikejskim cesarstvom. Prav tako ujamejo cesarja Alekseja I. Trapezuntskega, a ga v zameno za tribut izpustijo. 4. december - Umrlega škotskega kralja Vilijema Leva nasledi Aleksander II. Sporazum v Nymphaeumu: Latinsko in Nikejsko cesarstvo podpišeta mirovni sporazum, ker nobena stran ni dovolj močna, da bi uničila drugo. 1224 ↔ Svetemu Dominiku preda Devica Marija rožni venec. Cesarstvo Jin: džurčenski cesar Xuanzong izpogaja svobodo za visoko odkupnino in tribut. Mongoli nadzorujejo celotno severno Kitajsko razen prestolnice Peking. V mongolsko vojsko se vključijo Kitani, prej podrejeni Džurčenom.
Rojstva thumb|right|250px|Rojstvo francoskega prestolonaslednika Ludvika IX. 25. april - Ludvik IX., francoski kralj († 1270) 29. julij - Sturla Thordarson, islandski državnik, pisatelj († 1284) Izabela Angleška, hči Ivana Plantageneta, rimsko-nemška cesarica, sicilska kraljica († 1241) Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj, menih († 1294)
Smrti 14. september - Albert Avogadro, latinski jeruzalemski patriarh (* 1149) 5. oktober - Alfonz VIII., kralj Kastilije in Toleda (* 1155) 31. oktober - Leonora Angleška, kastiljska kraljica, soproga Alfonza VIII. (* 1162) 4. december - Vilijem Lev, škotski kralj (* 1143) Haakon Nori, norveški jarl (* 1170) Henrik I. Clémenški, baron Argentana, francoski maršal (* 1170) Henrik VI. Braunschweigovski, pfalški grof (* 1196) Vilijem I. iz Cagliarija, sardinski kralj Cagliarija (* 1160)
Opombe
Glej tudi
*