Navadna zlata rozga (znanstveno ime Solidago virgaurea) je trajnica iz družine nebinovk, ki je razširjena po večini Evrope, pa tudi po Severni Ameriki, severni Afriki ter osrednji in jugozahodni Aziji. Altervista Flora Italiana, Verga d'oro comune, Solidago virgaurea L. includes photos and European distribution mapFlora of China, Solidago dahurica (Kitagawa) Kitagawa ex Juzepczuk, 1959. 兴安一枝黄花 xing an yi zhi huang hua
Opis sličica Navadna zlata rozga zraste v višino med 30 in 100 cm in ima ravno pokončno steblo, ki je s premenjalno razvrščenimi suličastimi listi enakomerno olistano do vrha. Na vrhu stebla ima v koške združene rumene cvetove s premerom okoli 7 mm in s kodeljicami iz laskov. Jezičastih cvetov je največ osem. Dno koška je golo, ovojkovi list pa rastejo v več vrstah in se prekrivajo kot strešniki.
Podvrste in variacije Solidago virgaurea subsp. alpestris (Waldst. & Kit.) Gremli Solidago virgaurea subsp. armena (Grossh.) Greuter Solidago virgaurea subsp. asiatica Kitam. ex Hara Solidago virgaurea var. calcicola Fernald Solidago virgaurea subsp. caucasica (Kem.-Nath.) Greuter Solidago virgaurea subsp. dahurica (Kitag.) Kitag. Solidago virgaurea subsp. gigantea (Nakai) Kitam. Solidago virgaurea var. insularis (Kitam.) Hara Solidago virgaurea subsp. jailarum (Juz.) Tzvelev Solidago virgaurea subsp. lapponica (With.) Tzvelev Solidago virgaurea subsp. macrorrhiza (Lange) Nyman Solidago virgaurea subsp. minuta (L.) Arcang. Solidago virgaurea subsp. stenophylla (G.E.Schultz) Tzvelev Solidago virgaurea subsp. talyschensis (Tzvelev) Sennikov Solidago virgaurea subsp. taurica (Juz.) Tzvelev Solidago virgaurea subsp. turfosa (Woronow ex Grossh.) Greuter Solidago virgaurea subsp. virgaurea Solidago virgaurea var. virgaurea
Razširjenost in uporabnost Uspeva na vseh vrstah dobro odcednih tal, ki pa morajo biti bogata s hranili. Bolj ji ustrezajo peščena tla, zato jo najpogosteje najdemo na posekah in kamnitih mestih, ob železniških progah in cestah, svetlih gozdovih in ob grmovju. Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci in cveti od avgusta do oktobra. Dobro prenaša nizke zimske temperature.
Kot zdravilno rastlino so navadno zlato rozgo v arabskem svetu gojili že davno v zgodovini, evropski zdravniki 15. in 16. stoletja pa so jo uporabljali za zdravljenje ran. Vsebuje čreslovine, saponine, flavonoide, grenčine in eterična olja
Danes zeliščarji iz izvlečkov zeli pripravljajo sredstva za zdravljenje katarjev in ledvičnih kamnovHoward, Michael. Traditional Folk Remedies (Century, 1987), str.145., uporablja pa se tudi pri vnetjih sečil, mehurja in ledvic, težavah s prostato, za lajšanje revmatičnih obolenj in pri različnih težavah s kožo. Slovenska zdravilska zakonodaja razvršča zlato rozgo v najvarnejšo skupino H.
Reference
Kategorija:Nebinovke Kategorija:Flora Afrike Kategorija:Flora Azije Kategorija:Flora Evrope Kategorija:Flora Slovenije Kategorija:Flora Severne Amerike Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753 Kategorija:Zdravilne rastline