Vlad II. Drakul - Zmaj (romunsko Vlad Dracul) je bil vlaški vojvoda (ali knez), ki je vladal od leta 1436 do 1442 in ponovno od 1443 do 1447, * okrog 1390, † 1447.
Vlad je bil nezakonski sin Mircee I. Vlaškega. Mladost je preživel na dvoru ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega, ki ga je leta 1431 sprejel v Zmajev viteški red, od koder izvira njegov priimek Drakul (Zmaj).
Sigismund ga je priznal tudi za legitimnega vojvodo Vlaške in mu dovolil, da se naseli v bližnji Transilvaniji. Vlad svoje pravice do prestola ni mogel uveljaviti med vladavino svojega polbrata Aleksandra I. Aldee, ki je priznaval suverenost osmanskega sultana Murata II..
Po Aleksandrovi smrti leta 1436 je Vlad z ogrsko pomočjo prevzel oblast v Vlaški. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je ogrski položaj oslabel. Ogrska je morala Muratu plačevati davek in sodelovati v njegovem napadu na Transilvanijo poleti 1438. Transilvanski vojvoda János Hunyadi je odšel v Vlaško in poskušal Vlada prepričati, naj se leta 1441 udeleži križarskega pohoda proti Osmanskemu cesarstvu. Ko je Hunyadi v Transilvaniji porazil osmansko vojsko, je sultan ukazal Vladu, da pride v Odrin, kjer ga je leta 1442 aretiral. Hunyadi je nato napadel Vlaško in za njenega vojvodo imenoval Vladovega bratranca Basaraba II..
Vlada so še pred koncem leta osvobodili, vendar je moral v Osmanskem cesarstvu za talca pustiti svoja sinova. Z osmansko pomočjo je leta 1443 ponovno prevzel oblast v Vlaški. Med Hunyadijevim »dolgim pohodom« proti Osmanskem cesarstvu od oktobra 1443 do januarja 1444 je bil Vlad nevtralen, za križarski pohod na Varno (1443-1444) pa je prispeval 4.000 konjenkov. S pomočjo burgundskega ladjevja je leta osvojil pomembno osmansko trdnjavo Giorgiu na Donavi. Leta 1446 ali 1447 je z Osmanskim cesarstvom sklenil mir in s tem poslabšal odnose s Hunyadijem. Hunyadi je napadel Vlaško in konec novembra prisilil Vlada na beg iz Târgovișta v bližnjo vas Bălteni, kjer so ga ubili.
Mladost Vladova mladost je slabo dokumentiranaFlorescu & McNally 1989, str. 36. Rojen je bil okrog leta 1390 kot eden od številnih nezakonskih sinov Mircee I. Vlaškega. Njegovi sodobni biografi se strinjajo, da je bil leta 1395 ali 1396 poslan kot talec na dvor ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega.Treptow 2000, str. 39. Sigismund je omenjal, da je bil Vlad vzgojen na njegovem dvoru v Budi, Nürnbergu in drugih velikih mestih na Ogrskem in v Svetem rimskem cesarstvu.
Mircea I. je leta 1418 umrl. Nasledil ga je edini zakonski sin in sovladar Mihael I. Vlaški.Treptow 2000, str. 36. Dve leti kasneje je Mihael padel v spopadu s svojim bratrancem Danom II., sinom Mircejevega starejšega brata Dana I.Treptow 2000, str. 31, 37–38. V naslednjem desetletju sta se za oblast v Vlaški med seboj vojskovala Dan II. in Vladov polbrat Radu II. Praznaglava.Treptow 2000, str. 38.
Vlad je leta 1423 brez Sigismundovega dovoljenja zapustil Budo in poskušal pobegniti na Poljsko, vendar so ga še pred mejo ujeli.Florescu & McNally 1989, str. 37.
Bizantinski zgodovinar Dukas je zapisal, da je bil Vlad častnik v vojski bizantinskega cesarja Ivana VIII. Paleologa in da je imel dovoljenje za vstop v cesarsko palačo v Konstantinoplu.Florescu & McNally 1989, str. 38. Zgodovinar Radu Florescu trdi, da je Sigismund imenoval Vlada, da v Italiji sprejme Ivana VIII., ki je leta 1423 v Benetkah iskal pomoč v vojni proti Osmanskemu cesarstvu. Vlad je spremljal cesarja na povratku v Konstantinopel. Ko je spoznal, da mu cesar ne more pomagati priti na vlaški prestol, se je leta 1429 vrnil na Ogrsko.Florescu & McNally 1989, str. 39.
levo|sličica|250px|alt=A simple three-storey house|Hiša na glavnem trgu Sighișoare, v kateri je živel Vlad II. na začetku 1430. let
Sigismund je Vlada imenoval za člana prvega razreda Zmajevega viteškega reda, ki ga je sam ustanovil 8. februarja 1431 v Nürembergu. Florescu & McNally 1989, str. 40. Med drugimi člani prvega razreda sta bila tudi Alfonz V. Aragonski in litovski veliki vojvoda Vitold. Vlad II. je po sprejemu v Zmajev viteški red dobil priimek Drakul – Zmaj.Jefferson 2012, str. 133. Sigismundu je prisegel zvestobo, on pa ga je razglasil z zakonitega kneza Vlaške. Florescu & McNally 1989, str. 41. Vlad se je obvezal, da bo zaščitil rimskokatoliško cerkev. Sigismund mu kljub imenovanju ni pomagal osvojiti Vlaške. Poleti je s podporo Moldavije Vlaško napadel Vladov polbrat Aleksander I. Aldea in odstavil Dana II.Treptow 2000, str. 41.
Vlad ni opustil svoje zahteve po Vlaški in se je preselil v TransilvanijoTreptow 2000, str. 42. Jefferson 2012, str. 143. Na stenski sliki, ki so jo odkrili v novorenesenčni hiši na glavnem trgu v Sighișoari, bi lahko bil upodobljen Vlad II. Florescu & McNally 1989, str. 45. Moški na sliki je zajetne postave, ima ovalen obraz, dolge brke in turban na glavi. Florescu & McNally 1989, str. 44.
Aleksander Aldea je odšel v Odrin, da bi se poklonil sultanu Muratu II., Florescu & McNally 1989, str. 45. Vlad pa je nameraval s pomočjo vlaških bojarjev, ki so pobegnili v Transilvanijo, napasti Vlaško. Napad je preprečil Aleksandrov glavni uradnik Albu. Sigismund je leta 1434 pooblastil Vlada, da kupi orožje in zbere vojsko izgnanih bojarjev.Florescu & McNally 1989, str. 43.Leta 1435 je Aleksander resno zbolel in se ni opomogel.Treptow 2000, str. 43. Vlad je izkoristil bratovo bolezen in vdrl v Vlaško, vendar so ga Aleksander Aldea in njegovi osmanski zavezniki prisilili k umiku. Hunyadi, ki je nameraval ponovno vzpostaviti ogrsko oblast v Vlaški, je okrog 15. oktobra ukazal meščanom Brașova, da začnejo za Vlada kovati denar.Jefferson 2012, str. 280. Dva ali tri tedne kasneje je prišel v Târgoviște, se sestal z Vladom in od njega zahteval, da se mu pridruži na križarskem pohodu proti Osmanskem cesarstvu. Florescu & McNally 1989, str. 53.
Vladanje Prvo vladanje sličica|300px|alt=Map of Wallachia, Dobruja, and three fiefs in the Kingdom of Hungary|Ozemlje Vlaške med vladavino Vladovega očeta Mircee I.
Aleksander Aldea je jeseni 1436 umrl, kar je Vladu II. omogočilo, da si je z ogrsko pomočjo prisvojil Vlaško.Engel 2001,str. 237. Uradnikov svojega predhodnika ni odpustil. Izjema je bil Albu, ki je zato postal njegov sovražnik.Treptow 2000, str. 45–46. Mirovne pogodbe z Osmanskim cesarstvom, ki jo je sklenil Aleksander Aldea, ni podaljšal, kar je sprožilo turški napad na Vlaško novembra 1436.
Vladov pokrovitelj Sigismund Luksemburški je umrl 9. decembra 1437.Engel 2001, str. 239. Treptow 2000, str. 44. Florescu & McNally 1989, str. 49. Njegova smrt in upor transilvanskih kmetov sta oslabila Ogrsko kraljestvo in prisilila Vlada, da se je spravil z Osmanskim cesarstvom. Odšel je v Odrin, da bi prisegel zvestobo Muratu II.. Sultanu je obljubil, da bo plačeval letni davek in na sultanov ukaz podprl osmanske vojne pohode. Kmalu zatem se je Murat II. odločil, da bo napadel Ogrsko in začel v Vidinu zbirati vojsko.Jefferson 2012, str. 160.
Sigismundov zet in naslednik Albert HabsburškiEngel 2001, str. 279. je Vladu pisno ukazal, naj brani Transilvanijo. Vlad se za njegov ukaz ni zmenil. Ko je Murat poleti 1438 z vojsko vkorakal v Vlaško, se mu je pridružil in mu služil kot vodnik.Jefferson 2012, str. 164. Osmanske in vlaške čete so pri Orșovi vdrle na Ogrsko in pri Hațegu uničile vojsko lokalnega vlaškega kneza Cândee.Mureşanu 2001, str. 37. Vojska je prodirala po dolini reke Mureș in osvojila Câlnic in Sebeș. V Sebeșu je Vlad prepričal voditelje mesta, da ga predajo brez boja, in jim obljubil, da bo zavaroval njihovo imetje, če ga spremljajo v Vlaško.Jefferson 2012, str. 161. Osmani in Vlahi so osem dni oblegali Sibiu in osvojili Brașov, opustošili njegovo okolico in zapustili Ogrsko. S seboj so odpeljali obilen plen in več kot 30.000 ujetnikov.Jefferson 2012, str. 160–161.
Ko je osmanske vojska zapustila Vlaško, je Vlad Albertu Habsburškemu obljubil, da bu osvobodil ujetnike iz Sebeșa, kralj, ki ga je imel za izdajalca, pa je njegovo ponudbo zavrnil.Treptow 2000, str. 45. Vlad je poskušal vzpostaviti ravnotežje med Ogrsko in Osmani, kar je pri obeh vladarjih vzbudilo sume o njegovih resničnih namenih. Albert je dovolil Basarabu II., pretendentu za vlaški prestol in sinu Dana II. Vlaškega, da se naseli na Ogrskem, Osmani pa so s svežimi vojaki okrepili posadko v trdnjavi Giorgiu na Donavi. Mureşanu 2001, str. 77.
Albert Habsburški je 27. oktobra 1439 umrl.Engel 2001, str. 280. Na začetku leta 1440 je večina ogrskega plemstva za njegovega naslednika izvolila poljskega kralja Vladislava III.,Engel 2001, str. 281. kralj pa je februarja 1441 za komandanta vojske imenoval talentiranega Janosa Hunyadija.Engel 2001, str. 283. Hunyadi, ki je nameraval ponovno vzpostaviti ogrsko oblast v Vlaški, je okrog 15. oktobra ukazal meščanom Brașova, da začnejo za Vlada kovati denar.Jefferson 2012, str. 280. Dva ali tri tedne kasneje je prišel v Târgoviște, se sestal z Vladom in od njega zahteval, da se mu pridruži na križarskem pohodu proti Osmanskem cesarstvu.
Po Hunyadijevi zmagi nad Osmani v Transilvaniji marca 1442Engel 2001, str. 285. je turški guverner Bolgarije obtožil Vlada izdaje.Treptow 2000, str. 47. Florescu & McNally 1989, str. 54. Sultan Murat II. ga je poklical v Odrin, da bi dokazal svojo lojalnost. Vlad je pred odhodom za vladarja Vlaške imenoval svojega najstarejšega sina Mirceo II.. V Odrinu so Vlada na sultanov ukaz aretirali. Ujetništvo je preživljal v Galipoliju.
Ujetništvo in drugo vladanje sličica|alt=A long-faced man with oval-shaped eyes and long moustaches wearing a cap decorated by pearls and feather| Vladov sin Vlad III. Drakula
Murat II. je avgusta 1442 pooblastil rumelijskega guvernerja Hadıma Şehabeddina, da Vlaško priključi k Osmanskem cesarstvu.Mureşanu 2001, str. 81. Hunyadi je naslednji mesec v Karpatih uničil njegovo vojsko in za vlaškega kneza imenoval Vladovega bratranca Basaraba II.. Sultan je še pred koncem leta osvobodil Vlada pod pogojem, da ne bo več podpiral sovražnikov Osmanskega cesarstva, plačeval letni davek in v sultanovo janičarsko vojsko vsako leto poslal 500 dečkov. Prisilil ga je, da je svoja sinova Vlada in Raduja pustil za talca v Osmanskem cesarstvu.
Okoliščine Vladove vrnitve v Vlaško niso znane.Mureşanu 2001, str. 90. Znano je samo to, da je prestol zasedel med marcem in septembrom 1443. Med Hunyadijevim pohodom na Osmansko cesarstvo, ki je trajal od oktobra 1443 do januarja 1444,Engel 2001, str. 286. je Vlad ostal nevtralen, predvsem zaradi sultanove obljube, da bo osvobodil njegova sinova.Treptow 2000, str. 47–48. Murat II. je bil zaradi mirovnih pogajanj med Ogrsko in Osmanskim cesarstvom pripravljen Vlada oprostiti njegovih obveznosti pod pogojem, da ga obišče na dvoru v Odrinu,Jefferson 2012, str. 390. vendar je papežev legat Julian Cesarini preprečil ratifikacijo mirovne pogodbeEngel 2001, str. 287. in od Vladislava zahteval, da nadaljuje križarsko vojno proti Osmanskemu cesarstvu. Vlad je poskušal Ladislava III. odvrniti od vojne proti Turkom s pripombo, da ima Murat na lovu večje spremstvo kot ima Vladislav vojakov.Treptow 2000, str. 48. Vlad je v boj proti Turkom kljub temu poslal 4.000 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Mircee.Jefferson 2012, str. 20
Križarska vojna se je končala s katastrofalnim porazom križarjev v bitki pri Varni 10. novembra 1444. Hunyadi se je po bitki nameraval vrniti domov skozi Vlaško, vendar so ga na Donavi ujeli vlaški vojaki.Mureşanu 2001, str. 111. Vlad ga je izpustil šele potem, ko mu je ogrski palatin Lovrenc Héderváry zagrozil z vojno.Jefferson 2012, str. 486. John Jefferson trdi, da ga je Vlad nameraval izročiti sultanu, Camil Mureşanu pa piše, da so ga vlaški vojaki ujeli samo zato, ker ga niso prepoznali. Zgodovinar Kurt W. Teptow pravi, da je Vlad Hunyadija aretiral zato, ker ga je imel za odgovornega za poraz pri Varni in ga je nameraval usmrtiti. Ob izpustitvi ga je bogato obdaril in ga spremljal skoraj do ogrske meje.
levo|sličica|alt=An armed man with a long sword | Spomenik Istvana Hunyadija v Budimpešti