Hans Holbein mlajši (okoli 1497Alastair Armstrong, "Henry VIII: Authority, Nation and Religion 1509–1540"– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse. Bil je eden največjih portretistov 16. stoletja.Zwingenberger, 9. Ukvarjal se je tudi z verskim slikarstvom, pisal satire, širil ideje reformacije in pomembno prispeval k zgodovini oblikovanja knjige. Imenoval se je "mlajši", da bi se ločil od svojega očeta Hansa Holbeina starejšega, slikarja pozne gotike.
Rodil se je v Augsburgu, kot mlad umetnik pa delal predvsem v Baslu. Sprva je slikal freske in verska dela, oblikoval vitraje ter tiskane knjige. Prav tako je občasno slikal portrete. S portretom humanista Erazma Rotterdamskega je postal mednarodno prepoznaven. Ko je reformacija dosegla Basel, je Holbein delal za reformiste, a še naprej tudi za tradicionalne verske pokrovitelje. Poznogotski slog je obogatil z umetniškimi smermi v Italiji, Franciji in na Nizozemskem, pa tudi z renesančnim humanizmom. Posledica je bila estetska izjemnost.
Holbein je leta 1526 potoval v Anglijo in z Erazmovim priporočilom iskal delo. Sprejeli so ga humanisti s Thomasom Morom in med njimi je hitro postal zelo ugleden. Po vrnitvi v Basel za štiri leta je leta 1532 nadaljeval svojo kariero v Angliji. Tokrat je delal pod okriljem Anne Boleyn in Thomasa Cromwella. Leta 1535 je bil kraljevi slikar na dvoru kralja Henrika VIII. V tej vlogi je poleg portretov in prazničnih dekoracij načrtoval nakit, plošče in druge dragocene predmete. Njegovi portreti kraljeve družine in plemičev so prikaz dvora tistega časa, ko je Henrik uveljavljal svojo prevlado nad angleško cerkvijo.
Holbeinova umetnost je bila cenjena od samega začetka njegove kariere. Francoski pesnik in reformator Nicholas Bourbon ga je imenoval "Apel našega časa", kar je značilna sodobna pohvala. Wilson, 213; Buck, 50, 112. Apelles was a legendary artist of antiquity, whose imitation of nature was thought peerless. Holbein je bil opisan tudi kot nekaj posebnega v umetnostni zgodovini, saj ni ustanovil nobene šole. Wilson, 281. Po njegovi smrti je bilo nekaj njegovih del izgubljenih, a so jih veliko zbrali. V 19. stoletju so Holbeina priznali tudi veliki mojstri portretov. Nedavne razstave so poudarile njegovo vsestranskost. S slikanja modelov z nakitom je prešel na veličastne freske. Holbeinova umetnost je bila včasih imenovana realizem, saj je risal in slikal z veliko natančnostjo. Njegovi portreti so bili v tistem času zelo znani. Prav zaradi njih še danes poznamo mnoge znane ljudi skozi Holbeinove oči, kot sta Erazem in More. Holbein ni bil nikdar zadovoljen samo z zunanjim videzom. Dodajal je prvine simbolike, namigovanja in paradoksa, kar je vedno privlačilo poznavalce. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Ellisa Waterhousa je njegovo portretiranje "nedosegljivo zaradi nezmotljivosti in varčnosti izraza, dojemanja značaja ter kombinacije bogastva in čistosti sloga". Waterhouse, 17.
Življenjepis Zgodnje obdobje
Holbein se je rodil v svobodnem cesarskem mestu Augsburg pozimi 1497–1498. Bil je sin slikarja in tehničnega risarja Hansa Holbeina starejšega, ki je njega in starejšega brata Ambrozija uvedel v posel. Holbein starejši je veliko delal in vzdrževal delavnico v Augsburgu, včasih mu je pomagal njegov brat Sigmund, tudi slikar.Müller, et al, 6.
Leta 1515 sta se Hans in Ambrozij preselila kot pomočnika slikarjev v mesto Basel, ki je bil središče učenja in tiska. Bila sta vajenca Hansa Herbsterja, baselskega vodilnega slikarja. Delo sta našla kot oblikovalca lesorezov in graverja za tiskanje. North, 13–14; Bätschmann and Griener, 11; Claussen, 47. Leta 1515 ju je pridigar in teolog Oswald Myconius povabil, da dodata risbe s peresom na robu kopije slike Hvalnica norosti humanističnega učenjaka Erazma Rotterdamskega. Skice so zgodnji dokaz Holbeinove duhovitosti in humanističnega spoznanja. Njegova druga zgodnja dela, tudi dvojni portret župana Basla Jakoba Meyerja zum Hasna in njegove žene Doroteje, sledijo očetovemu slogu. Sander, 15. See: Portret Jakoba Meyerja in Portret Doroteje Meyer.
Mladi Holbein je skupaj z bratom in očetom na levi tabelni sliki iz leta 1504 Holbeina starejšega na oltarnem triptihu v baziliki svetega Pavla, zdaj v Mestni galeriji v Augsburgu.
Leta 1517 sta oče in sin začela projekt v Luzernu, slikanje notranjih in zunanjih fresk za trgovca Jakoba von Hertensteina Glej Leaina Before the Judges, design za Hertensteinov mural.. V Luzernu je Holbein zasnoval tudi risbe za vitraž. Iz podatkov o mestu z dne 10. decembra 1517 je razvidno, da je bil kaznovan s petimi livrami zaradi pretepa na ulici z zlatarjem Casparjem, ki je bil tudi kaznovan z istim zneskom. Tisto zimo je Holbein verjetno obiskal severno Italijo, čeprav ni zapisov o tem. Mnogi strokovnjaki menijo, da je študiral dela italijanskih mojstrov fresk, kot je Andrea Mantegna, pred vrnitvijo v Luzern. Naredil je dve tabelni sliki na Hertensteinovi hiši s kopijami Mantegnjevih del, tudi Cezarjev triumf.
Leta 1519 se je Holbein preselil nazaj v Basel. Njegovega brata ni več v evidencah, domnevajo, da je umrl. Holbein se je v mestu pridružil cehu slikarjev in vzel baselsko državljanstvo. Poročil se je z Elsbeth Schmid, nekaj let starejšo vdovo, ki je imela sina dojenčka, Franza, in utečeno strojarsko delavnico pokojnega moža. V prvem letu zakona se jima je rodil sin Filip.
V tem obdobju je v mesto prihajalo luteranstvo. Holbein je bil zelo plodovit. Lotil se je številnih večjih projektov, kot so zunanje freske za Plesno hišo in notranje freske za zbornico Mestnega sveta. Prve so znane s pripravljalnih risb. V zbornici se je ohranilo le nekaj fragmentov. Holbein je naredil tudi vrsto nabožnih slik in risb za vitražna okna.
Med revolucijo knjižnega oblikovanja je ilustriral za založnika Johanna Frobna. Njegovi lesorezi vključujejo tudi Ples smrti, Ikone (ilustracije iz Stare zaveze) in naslovno stran biblije Martina Lutra. Z lesorezom je Holbein izboljšal svoje razumevanje izraznih in prostorskih učinkov.
Naredil je tudi nekaj portretov, zanimiv je dvojni portret Jakoba in Doroteje Meyer in portret mladega akademika Bonifacija Amerbacha iz leta 1519. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Paula Ganza slednji kaže napredek v njegovem slogu, zlasti pri uporabi neukročenih barv. Za Meyerja je naslikal oltarno sliko Matere božje, ki je vključevala portrete donatorja, njegove žene in hčere. Leta 1523 je Holbein naslikal svoje prve portrete velikega renesančnega učenjaka Erazma, ki jih je poslal svojim prijateljem in občudovalcem po vsej Evropi. Z njimi je postal mednarodni umetnik. Holbein je leta 1524 obiskal Francijo, verjetno je iskal delo na dvoru Franca I. Ko se je leta 1526 odločil, da bo poiskal zaposlitev v Angliji, ga je Erazem priporočil svojemu prijatelju, državniku in učenjaku Thomasu Moru. "V tem delu sveta so zamrznili umetnost," je zapisal, "in je na poti v Anglijo, da najde nekaj angelov." Letter to Pieter Gillis (Petrus Aegidius), August 1526. Quoted by Wilson, 120. An Angel (coin) was an English coin.
Anglija, 1526–1528 Holbein je prekinil svojo pot v Antwerpnu, kjer je kupil nekaj hrastovih plošč in srečal slikarja Quentina Massysa. Bätschmann & Griener, 158. Sir Thomas More ga je povabil v Anglijo in mu zagotovil vrsto naročil. "Vaš slikar, moj najdražji Erazem," je zapisal, "je čudovit umetnik." Bätschmann & Griener, 160. Letter of 18 December 1526. Holbein je naslikal znameniti portret Mora in še enega z njegovo družino. Skupinski portret, izvirnik, je znan le s pripravljalne skice in kopij. Umetnostni zgodovinar Andreas Beyer pravi, da je slika "uvod v zvrst, ki bi bila edina sprejeta v nizozemskem slikarstvu 17. stoletja". Ohranjenih je tudi sedem povezanih likovnih študij Morove družine.Primer: Portrait Study of John More in Portrait Study of Elizabeth Dauncey. "Ta skupina risb se uvršča med vrhovne mojstrovine portretiranja in presega kakovost bolj shematično in hitro narejene risbe v poznejših Holbeinovih letih". Waterhouse, 18.
Med prvim bivanjem v Angliji je Holbein delal predvsem za humaniste, povezane z Erazmom. Med njegovimi naročili je portret Williama Warhama, canterburyjskega nadškofa. Holbein je naslikal tudi bavarskega astronoma in matematika Nicholasa Kratzerja, mentorja Morove družine. Čeprav Holbein med tem obiskom ni delal za kralja, je slikal portrete dvorjanov, kot so sir Henry Guildford in njegova žena lady Mary ter Anne Lovell, nedavno prepoznana Dama z veverico in škorcem. Maja 1527 je "mojster Hans" naslikal panoramo obleganja Thérouanna za obisk francoskega veleposlanika. S Kratzerjem je oblikoval strop s planetarnimi znaki, pod katerimi so obiskovalci večerjali. Kronist Edward Hall je opisal spektakel kot "celotno Zemljo, obkroženo z morjem, kot zemljevid". North, 21.
Basel, 1528–1532 29. avgusta 1528 je Holbein kupil hišo v St. Johanns-Vorstadtu v Baslu. Verjetno se je vrnil domov, da bi ohranil državljanstvo, ki mu je dovoljevalo le dveletno odsotnost. Njegov uspeh v Angliji se je poznal tudi pri denarju in leta 1531 je kupil drugo hišo v mestu.
V tem obdobju je v Baslu naslikal Umetnikovo družino, ki prikazuje Elsbeth z dvema najstarejšima otrokoma, Filipom in Katarino. Vzbuja podobo Marije z detetom s svetim Janezom Krstnikom. Bätschmann & Griener, 177. Za umetnostnega zgodovinarja Johna Rowlandsa je to delo "eno najganljivejših portretov v umetnosti umetnika, ki je svoje portretirance vedno prikazoval nekoliko zadržano". Rowlands, 76.
Basel je med Holbeinovo odsotnostjo postal burno mesto. Reformatorji, spodbujeni z idejami Zwinglija, so bili privrženci ikonoklazma in so prepovedovali podobe v cerkvah. Aprila 1529 je svobodomiseln Erazem začutil, da mora zamenjati svoje nekdanje zatočišče za Freiburg im Breisgau. Zaradi ikonoklazma so bile verjetno uničene nekatere Holbeinove verske umetnine, vendar podrobnosti niso znane. Dokazi o verskih nazorih Holbeina so fragmentarni in sumljivi. "Verska stran njegovih slik je vedno nejasna," pravi umetnostni zgodovinar John North, "in tako je ostalo." Leta 1530 so oblasti poklicale Holbeina na zagovor, ker se ni udeležil prenovljene skupnosti. Kmalu zatem pa je bil naveden med tistimi, "ki nimajo resnih pripomb in želijo, da nadaljujejo svojo pot z drugimi kristjani". Wilson, 163; North, 23. Holbein je očitno ohranil naklonjenost novega reda. Reformistični svet mu je plačal 50 goldinarjev in mu naročil, naj nadaljuje freske v senatu. Zdaj je izbral teme iz Stare zaveze namesto prejšnje zgodbe iz klasične zgodovine in alegorije. Holbeinove freske Roboama in srečanje med Savlom in Samuelom so bile zasnovane preprosteje kot predhodnice. Holbein je v tistem času delal za stare stranke. Njegov stari mecen Jakob Meyer mu je plačal za dodane figure in podrobnosti v družinskem oltarju, ki ga je naslikal leta 1526. Zadnje naročilo v tem obdobju leta 1531 je bila dekoracija dveh ur na mestnih vratih. Verjetno se je zaradi manj mecenstva v Baslu v začetku leta 1532 vrnil v Anglijo.
Anglija, 1532–1540
Holbein se je vrnil v Anglijo, kjer se je politično in versko okolje radikalno spremenilo.Rowlands, 81. Holbein was in England by September 1532, the date of a letter from the Basel authorities asking him to return. Leta 1532 se je Henrik VII. pripravljal, da bo zavrnil Katarino Aragonsko in se kljub papeževemu nasprotovanju poročil z Anne Boleyn. Temu je nasprotoval tudi Holbeinov nekdanji gostitelj in mecen sir Thomas More, ki je maja 1532 odstopil kot lord kancler. Holbein se je verjetno odmaknil od Morovega humanističnega okolja in po Erazmu "prevaral tiste, ki jim ga je priporočil". Letter to Boniface Amerbach, quoted by Wilson, 178–79; Strong, 4. Umetnik je našel milost v novih krogih moči, družini Boleyn in Cromwellu. Cromwell je leta 1534 postal kraljevi tajnik, nadzoroval vse vidike vladanja, tudi umetnost. Leta 1535 je bil umorjen skupaj z Johnom Fisherjem, ki ga je Holbein tudi naslikal. Wilson, 224–25; Foister, 120.