Freiburg im Breisgau ; alemansko Friburg im Brisgau; ; enostavno tudi samo Freiburg, je mestna občina (237.000 prebivalcev leta 2023) in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Do ustanovitve dežele Baden-Württemberg leta 1952 je bil Freiburg im Breisgau glavno mesto nemške dežele Baden. Najjužnejše večje mesto te pokrajine je sedež regionalnega sveta in sveta Južnega Zgornjega Porenja (Südlicher Oberrhein) ter okrožja Breisgau-Hochschwarzwald. Zdaj je skoraj v celoti obdan s tem okrožjem, ki mu ne pripada. Freiburg je eno samo neodvisno mestno okrožje.
Leži ob reki Dreisam. Njegovo pozidano (urbano) območje ima približno 355.000 prebivalcev (2021), medtem ko ima širše metropolitansko območje Freiburga (Einzugsgebiet) približno 660.000 prebivalcev (2018), kar ga uvršča med večja mesta v Baden-Württembergu (za Stuttgartom, Karlsruhejem in Mannheimom). Skupaj z okrožjema Breisgau-Hochschwarzwald in Emmendingen sestavlja (gospodarsko) regijo Freiburg s skupno približno 630.000 prebivalci, ki je v trinarodni metropolitanski regiji Zgornje Porenje (Oberrhein) z okoli šest milijoni prebivalcev.
Staro mestno jedro z glavno mestno župnijsko cerkvijo oz. Freiburškim minstrom in Freiburškimi potočki (Freiburg Bächle) sta znamenitosti mesta, ki ju obišče več kot tri milijone obiskovalcev letno.
Univerza Alberta Ludwiga v Freiburgu je bila ustanovljena leta 1457, zato se Freiburg prišteva med klasična nemška univerzitetna mesta. Je tudi sedež rimskokatoliške nadškofije in metropolije.
Geografija thumb|250px|left|Freiburg z zraka od SZ proti JV thumb|250px|Freiburg z grajskega stolpa
Lega thumb|48 stopinj zemljepisne širine, označenih kot mozaik Freiburg leži na jugozahodu Baden-Württemberga na jugovzhodnem robu gornje doline Rena in zahodnem vznožju Schwarzwalda. Najbližja velika mesta so Mulhouse v Alzaciji, približno 46 kilometrov jugozahodno, Basel približno 51 kilometrov južno, Strasbourg približno 66 kilometrov severno, Zürich približno 85 kilometrov jugovzhodno, Karlsruhe, približno 120 kilometrov severno, in Stuttgart, okoli 133 km severovzhodno. Skozi Freiburg teče reka Dreisam.
Širina mesta v smeri sever–jug je 18,6 kilometra, od vzhoda do zahoda pa 20 kilometrov. Od meje s Francijo je oddaljeno 3 km, do meje s Švico 42 km. Višinska razlika je čez 1000 m, Waltershofen ima 196 m nadmorske višine, Schauinsland 1284 m.
Ime ulice Auf der Zinnen spominja na nekdanje mestno obzidje. Približno 200 metrov severno od njega poteka 48 stopinj severne zemljepisne širine. Točka je označena na obeh straneh Habsburške ceste (Habsburgerstraße) v tlakovcih različnih barv.
Sosednje občine Naselja, ki mejijo na mesto Freiburg in so v okrožju Breisgau-Hochschwarzwald, v smeri urnega kazalca s severa so: Vörstetten, Gundelfingen, Glottertal, Stegen, Kirchzarten, Oberried, Münstertal/Schwarzwald, Bollschweil, Horben, Au, Merzhausen, Ebringen, Schallstadt, Bad Krozingen, Breisach am Rhein, Merdingen, Gottenheim, Umkirch in March. thumb|Topografski zemljevid Freiburga z železniškim omrežjem
Geologija Freiburg leži na meji med Schwarzwaldom in Gornjo dolino Rena. Ta podolgovati prelom teče skozi mesto. Vzhodna okrožja so v zvezni dolini kotline Zartener med gorama Roßkopf na severu in Brombergkopf na jugu. Južni okrožji Kappel in Günterstal sta že v Schwarzwaldu. Schlossberg, pečina v predgorju, štrli kot nos neposredno v središču mesta. Skala pod t. i. Greifenegg Schlössle in zahodni del avguštinske poti sta zgrajena na visokosrednjeveškem obzidju.Eckard Villinger: Freiburg im Breisgau – Geologie und Stadtgeschichte., in: Informationen. 12/99: – Freiburg 1999, , S. 21. Es wird ein Abbauvolumen von mindestens 30.000 Kubikmetern angenommen, das zum Bau der insgesamt 2200 Meter langen verschiedenen Abschnitte der Stadtmauer verwendet wurde. Seite 37, Abb. 20 veranschaulicht sehr gut das Schlossbergprofil mit dem Steinbruch an der Schlossbergnase und dem Einschnitt des Halsgrabens hinter der Ludwigshöhe.
Na jugovzhodu je 1284 metrov visok Schauinsland, najvišja gora mestnega območja Schwarzwalda v Freiburgu. Z več kot 1000 metrov višinske razlike je Freiburg eno večjih nemških mest, ki ima tako razliko v višini. Zahodni del mesta leži na aluvialnem stožcu, ki je nastal med zadnjo ledeno dobo. Na jugu Schönberga del vznožja pripada starim goram in je le delno zdrsnil pri prelomu Gornjerenskega grabna.
Varstvo okolja V Freiburgu je sedem naravnih rezervatov. Schutzgebietsverzeichnis der Landesanstalt für Umwelt (Gebietsart und Stadt- bzw. Landkreis auswählen), abgerufen am 7. März 2016. Obsegajo 593,1 ha zaščitenega mestnega območja ali 3,85 odstotka in so: jezero Arlesheimer: 22,8 ha; okraj Tiengen Freiburger Rieselfeld: 257,0 ha; Gemarkungen Mundenhof, Rieselfeld, Opfingen in Waltershofen Gaisenmoos: 25,5 ha; okraj Tiengen Honihbuck: 7,5 ha; okraj Sankt Georgen Humbrühl-Rohrmatten: 25,8 ha (21,0 ha v urbanem območju Freiburga) Mühlmatten: 39,0 ha (19,6 ha v urbanem območju); okraj Hochdorf Schauinsland: 1053,9 ha (239,7 ha v urbanem območju); Günterstal Kappel
Podnebje Freiburg je v območju toplega in zmerno vlažnega podnebja, a so velike razlike: v ravnini je topleje in bolj suho, v gorskih območjih precej hladneje in bolj namočeno. Ker je srednja povprečna temperatura 11,4 °CDeutscher Wetterdienst: Mittlere Temperatur 1961–1990 (ZIP-Datei; 52 kB), je Freiburg med najtoplejšimi mesti v Nemčiji. Ob vročinskem valu 13. avgusta 2003 je bilo uradno izmerjenih 40,2 stopinje. To je bila druga najvišja do zdaj izmerjena temperatura v Nemčiji.Manfred Frietsch: March: March – Hitzepol und Sonnenseite, Badische Zeitung, 19. Februar 2013, abgerufen am 13. März 2015
Povprečna letna količina padavin je precej višja od povprečja v državi, 837 mm. Deutscher Wetterdienst: Mittlere Niederschlagshöhe 1961–1990 (ZIP-Datei; 343 kB) Največ padavin pade v poletnih mesecih od maja do avgusta, najvišje vrednosti 107 mm so v juniju. Februarja pade najmanj padavin, 50,6 mm.
Posebnost poletnega mestnega podnebja je dolina Höllental na vzhodu. Kmalu ko se zmrači, zapiha gorski veter z višjega Črnega gozda. Po mnenju vremenskih strokovnjakov je ta veter topel, saj se pogosto čuti kot fen. Ta veter zato v mestu povzroča tropske noči s temperaturami vedno nad 20 °C. freiburg-schwarzwald.de: Höllentäler-Der Wind muss Dreisamtäler oder Bruggatäler heißen
Mestna območja thumb|Freiburška mestna območja v številkah; podeželska mestna območja so rumeno obarvana Freiburg ima 28 mestnih enot, ki so predvsem za statistične namene razvrščene v 42 mestnih okrožij. center 11 Altstadt 12 Neuburg sever 21 Herdern 22 Zähringen 23 Brühl 24 Hochdorfvzhod 31 Waldsee 32 Littenweiler 33 Ebnet 34 Kappel jug 41 Oberau 42 Wiehre 43 Günterstalzahod 51 Stühlinger 52 Mooswald 53 Betzenhausen 54 Landwasser 55 Lehen 56 Waltershofen 57 Mundenhofjugozahod 61 Haslach 62 St. Georgen 63 Opfingen 64 Tiengen 65 Munzingen 66 Weingarten 67 Rieselfeld 68 Vauban
Zgodovina thumb|hochkant|Konrad I. Zähringenski daje naselju ob vznožju Schlossberga mestne pravice (slika na steklo, Fritz Geiges, 1899) Prvo omembo naselja na območju današnjega Freiburga, Wiehre, Zähringen in Herdern, so našli v dokumentu iz leta 1008. Do leta 1091 je zähringenski vojvoda Bertold II. zgradil Kastrum de Friburch (ruševine gradu Leopoldsburg) na grajskem hribu. Naselju uslužbencev in obrtnikov ob vznožju gore je Bertoldov sin Konrad I. Zähringenski leta 1120 dodelil status trga in mestne pravice. , also Arnold, Benjamin German Knighthood1050-1300 (Oxford: Clarendon Press, 1985) str. 123.; od tod tudi njegovo ime, ki pomeni "prosto (ali svobodno) mesto". Frei pomeni "prost" in burg "mesto". V tistem času je bilo ime uporabljeno za mesto ali kraj z neko stopnjo avtonomije. Nemška beseda burg sicer pomeni tudi "utrjeno mesto". Verjetno ime pomeni "utrjeno mesto svobodnih državljanov".
Mesto je imelo pomembno strateško lego na stičišču trgovskih poti med Sredozemskim morjem in regijami Severnega morja ter med rekama Ren in Donava. Leta 1200 je v Freiburgu živelo približno 6000 ljudi. Približno takrat je pod vladavino Bertolda V., zadnjega zähringenskega vojvode, mesto začelo graditi stolnico tam, kjer je bila starejša župnijska cerkev. Začeli so v romanskem slogu, nadaljevali in končali pa leta 1513 večinoma kot gotsko zgradbo. Ko je leta 1218 Bertold V. umrl, so Uraški grofi prevzeli naslov Freiburških grofov. Mestni svet ni zaupal novemu plemstvu in zapisal svoje pridobljene pravice v dokument. Ob koncu 13. stoletja je izbruhnil spor med državljani Freiburga in njihovim gospodarjem, grofom Egino II. Dvignil je davke in poskušal omejiti svobodo državljanom, a so se uprli in uporabili katapulte, da bi uničili grad na grajskem hribu, ki gleda na središče mesta. Grof je poklical na pomoč svojega brata, strasbourškega škofa Konrada Lichtenberškega. Škof je s svojo vojsko odkorakal v Freiburg.
thumb|left|Štirje habsburški vladarji na trgovski hiši thumb| V najstarejši mestni hiši v Freiburgu, v sodni dvorani, je bil leta 1498 parlament (Reichstag thumb|left|Mojster N. J. W.: Freiburg im Breisgau, 1580 Po stari freiburški legendi je mesar Hauri 29. julija 1299 zabodel strasbourškega škofa do smrti. To je bila pirova zmaga, saj so morali državljani grofu do leta 1368 plačevati letno 300 znamk v srebru. Leta 1366 so Freiburški grofi že drugič v nočnem napadu neuspešno poskušali zasesti mesto. Sčasoma so se državljani naveličali svojih gospodov in leta 1368 Freiburg odkupili od njih. Mesto je iskalo varstvo pri Habsburžanih, ki so dovolili, da je mesto ohranilo svobodo. Večina plemičev mesta je umrla v bitki pri Sempachu (kanton Luzern) (1386), ko je avstrijski vojvoda Leopold III. premagal Švicarsko konfederacijo in s tem izbrisal velik del freiburškega plemstva. Patricijska družina Schnewlin je prevzela nadzor nad mestom, dokler se niso cehi uprli. Leta 1389 so bili cehi močnejši od patricijev. V mestnem svetu so prevladali cehi. Freiburg je bil leta 1427 svobodno cesarsko mesto (Reichstadt). Nadvojvoda Prednje Avstrije Albreht VI. Habsburški je leta 1457 v Freiburgu ustanovil univerzo.
Srebrni rudniki na gori Schauinsland so bili pomemben vir kapitala za Freiburg. Bil je eno najbogatejših mest v Evropi, leta 1327 so kovali svoj kovanec rappenpfennig. Leta 1377 so mesta Freiburg, Basel, Colmar in Breisach sklenila zavezništvo, znano kot skupnost Rappenpfennig (Genossenschaft des Rappenpfennigs). Ta zveza je olajšala poslovanje med mesti in je trajala do konca 16. stoletja.
Med 13. in 14. stoletjem je v Freiburgu živelo med 8000 in 9000 ljudi, imeli so 30 cerkva in samostanov. Ob koncu 14. stoletja so se žile srebra zmanjševale in leta 1460 je le približno 6000 ljudi še vedno živelo znotraj mestnega obzidja.
Mestna univerza, ki se je razvila na podlagi rudarstva, je postala kulturno središče umetnosti in znanosti. Bila je tudi trgovsko središče. Konec srednjega veka in ob zori renesanse je bil čas napredka in tragedij.
Leta 1457 je Albreht VI., regent Prednje Avstrije, ustanovil univerzo, ki je ena najstarejših v Nemčiji. Leta 1498 je cesar Maksimiljan I. v Freiburgu sklical parlament (nemško Reichstag). Leta 1520 je mesto ratificiralo vrsto pravnih reform , ki so bile najnaprednejše v tistem času. Skušali so najti ravnotežje med tradicijo in starim rimskim pravom. Reforme so bile dobro sprejete, predvsem deli, ki so se ukvarjali s civilnim procesnim pravom, kaznovanjem in mestnim statutom.
Leta 1520 se Freiburg ni pridružil reformaciji in je postal pomembno središče katolištva v Zgornjem Renu. Ko se je leta 1529 v Baslu uveljavil ikonoklazem, je Erazem Rotterdamski pobegnil v katoliški Freiburg.
Ko so končali visok kor, ki ga je leta 1513 posvetil pomožni škof iz Konstance, je bila leta 1536 cerkev dokončana.