Povišanje produktivnosti na delovnem mestu je pomemben ekonomski politični cilj, ker večja produktivnost poveča mednarodno ekonomsko kompetitivnost in dobrobit. Vključevanje v športne aktivnosti lahko zviša posameznikovo produktivnost z izboljšanjem zdravja in s spodbujanjem kognitivnih in nekognitivnih sposobnosti, skupaj s samodisciplino, uravnavanjem stresa in moštvenim delom. Glede na to, da ti dejavniki nimajo pozitivnega vpliva zgolj na produktivnost, ampak tudi na individualni uspeh na delovnem trgu, ni presenetljivo, da povečana športna aktivnost in rekreacija lahko rezultirata tudi v znatno višjem zaslužku.Lechner, M. (2015). Sport, exercise and labor market outcomes: Increasing participation in sports and exercise can boost productivity and earnings. IZZA World of Labor 126, 1-10.
Produktivna delovna sila je ključni predmet javne ekonomske politike. Nedavne empirične raziskave kažejo, da je posameznikova udeležba v športnih aktivnostih lahko eden od načinov za doseganje tega cilja.Lechner, M. (2015). Sport, exercise and labor market outcomes: Increasing participation in sports and exercise can boost productivity and earnings. IZZA World of Labor 126, 1-10. Lüschen (1967) pravi, da ni fenomena, ki bi bil bolj vreden raziskovanja tako s sociološkega kot fiziološkega vidika, kot je šport. Šport bi moral vključevati sociologijo, biologijo, medicino, psihologijo in še mnoge druge znanosti in področja, spodbujati pa bi ga morali že od osnovne šole, saj bo to gotovo pozitivno vplivalo na bodoče akademske dosežke in delovno učinkovitost.Hashim, R., Ahmad, M., Baharud-din, Z. in Mazuki, M. A. (2011). Correlation between Sports Participation and Work Performance of Universiti Teknologi MARA (UiTM) Staff: A Preliminary Study. The International Journal of Health, Wellness and Society, 1(1),49-58.
SPLOŠNO
Povečanje splošnega nivoja športne aktivnosti bo zelo verjetno povečalo produktivnost med delavci na vseh nivojih.Lechner, M. (2015). Sport, exercise and labor market outcomes: Increasing participation in sports and exercise can boost productivity and earnings. IZZA World of Labor 126, 1-10. Raziskave kažejo, da je vadba pomembna strategija za boljše fizično in psihično zdravje delavcev. Prav tako je posledica vadbe boljša produktivnost v podjetjih oz. organizacijah, predvsem v tistih, ki ciljno vključujejo program vadbe v svoje delovno okolje.De Miguel Calvo, J. M., Gallo, I. S., Del las Mozas Majano, O. in Lopez, J. M. H. (2011). Efecto del ejercicio fisico en la productividada laboral y el bienestar. Revista de Psicologia del Deporte, 20(2), 589-604.
Wattles in Harris (2003) sta preučevala odnose med telesno pripravljenostjo in zaznano produktivnostjo, zadovoljstvom na delovnem mestu ter količini izostanka z delovnega mesta. Rezultati so pokazali, da višji nivo neodvisnih komponent kondicije ima pozitiven učinek na zaznano delovno produktivnost, zadovoljstvo na delovnem mestu in izostanek z delovnega mesta (posamezniki z boljšo kondicijo so imeli manjšo odsotnost na delovnem mestu).Low, D., Gramlich, M. in Engram, B. W. (2007). Self-Paced Exercise Program for Office Workes: Impact on Productivity and Health Outcomes. AAOHN Journal, 55 (3), 99-105. Tudi Shepard (1988), Wattles in Harris (2003) so našli pozitivno povezavo med fizično aktivnostjo in delovno produktivnostjo.Hashim, R., Ahmad, M., Baharud-din, Z. in Mazuki, M. A. (2011). Correlation between Sports Participation and Work Performance of Universiti Teknologi MARA (UiTM) Staff: A Preliminary Study. The International Journal of Health, Wellness and Society, 1(1),49-58.
Ne glede na to ali si študent ali delavec, rekreacija in športni programi prispevajo k tvojem blagostanju (Shepard, 1988 in O'Reilly, 2006).Hashim, R., Ahmad, M., Baharud-din, Z. in Mazuki, M. A. (2011). Correlation between Sports Participation and Work Performance of Universiti Teknologi MARA (UiTM) Staff: A Preliminary Study. The International Journal of Health, Wellness and Society, 1(1),49-58. Na osnovi preučevanja aktivnosti v Kanadi v obdobju od 1994 do 2008 se je izkazalo, da šport znatno pripomore k produktivnosti na delovnem mestu le v primeru, če prekoračimo priporočila za minimalno športno aktivnost, ki jo določa WHO (tj. za odrasle med 18 in 65 letom je srednje intenzivna aerobna fizična aktivnost 30 min 5 dni na teden ).Lechner, M. in Sari, N. (2015). Labor market effects of sports and exercise: Evidence from Canadian panel data. Labour Economics, 35, 1-15.
Potrebno je nekaj časa, da ima športna vadba opazen in pomemben učinek na produktivnost na delovnem mestu. Kavestos (2011) na podlagi raziskave iz 25 evropskih držav poroča, da ima sodelovanje v športnih aktivnostih pozitiven učinek na zaposlitev. Raznolikost športov vključuje raznolikost spretnosti, ki jih pri njih pridobimo in ki lahko na različne načine vplivajo na našo učinkovitost/produktivnost na delovnem mestu. Lechner in Downward (2013) sta našla pozitivno povezavo med različnimi tipi športne aktivnosti in zaslužkom. Lechner, M. in Sari, N. (2015). Labor market effects of sports and exercise: Evidence from Canadian panel data. Labour Economics, 35, 1-15.
Športna aktivnost je na splošno povezana z moškim spolom (Koivula, 1999; Shaw, Kleiber & Caldwell, 1995), delno tudi zaradi tega, ker se kompetitivna naravnanost športa pogosto sovpada z ženskim konceptom femininosti (Eccles idr., 1989; Acosta in Carpenter, 2008). Moški se torej na splošno bolj udejstvujejo športnih aktivnosti kot ženske. Moški mladostniki se raje ukvarjajo z ekstremnimi športi kot so nogomet, ragbi, košarka, ženske pa bolj s športi kot so badminton, bowling in z žensko verzijo košarke (Sallis idr., 1992 ).Hashim, R., Ahmad, M., Baharud-din, Z. in Mazuki, M. A. (2011). Correlation between Sports Participation and Work Performance of Universiti Teknologi MARA (UiTM) Staff: A Preliminary Study. The International Journal of Health, Wellness and Society, 1(1),49-58.
POSREDEN VPLIV ŠPORTA NA PRODUKTIVNOST
Zdravje
Rekreacija ni zgolj pogosto uporabljena intervencija pri spodbujanju zdravja, ampak z vidika delodajalcev tudi strategija za izboljšanje produktivnosti. Medicinske sestre lahko spodbujajo delodajalce k podpiranju delavcev v planiranju fizične aktivnosti v sklopu dnevne rutine kot sredstva za izboljšanje produktivnosti. Pomembno je, da se spremlja učinke spodbujanja zdravja na delovnih mestih ter da se preveri, kateri programi prispevajo k produktivnosti na delovnem mestu.Low, D., Gramlich, M. in Engram, B. W. (2007). Self-Paced Exercise Program for Office Workes: Impact on Productivity and Health Outcomes. AAOHN Journal, 55 (3), 99-105.
Rekreacija je ključen element pri doseganju in vzdrževanju optimalnega zdravstvenega stanja. Surgeon General (1996) pravi, da so neaktivni ljudje dvakrat bolj dovzetni za prezgodnji srčni infarkt kot tisti, ki so aktivni in fit, da se z redno fizično aktivnostjo pomembno zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, hipertenzije in raka na črevesju ter da telovadba spodbuja mentalno zdravje, vzdržuje zdrave mišice, kosti in sklepe ter pripomore k optimalnem osebnostnem delovanju. Voit, S. (2001). Work-site health and fitness programs: Impact on the employee and emloyer. Work, 16, 273-286.
Zdrav posameznik ima več možnosti za boljše izide v življenju, tudi na delovnem mestu. Tako je npr. zdrav delavec zmožen doseči višjo učinkovitost in produktivnost na delovnem mestu. Pomemben faktor pri doseganju in vzdrževanju zdravja je ukvarjanje s fizično aktivnostjo. Kultura sedečega življenja pa nasprotno lahko vodi do zdravstvenih težav in zmanjšuje kapaciteto naše pozornosti (Warburton idr., 2006).Neaktivnost na delovnem mestu se lahko kaže v sedenju na dolgo trajajočih sestankih in delu ob računalniku, pri čemer so posamezniki, kot smo že prej omenili, bolj dovzetni za zdravstvene težave in pridobitev prekomerne teže. Nekateri raziskovalci so prišli do zaključka, da se delavci, ki se aktivno ukvarjajo s športom oz. ki so bolj nagnjeni k zdravemu načinu življenja boljše spoprijemajo s stresom (Parr, 2010; Landro, 2010) in so bolj produktivni na delovnem mestu.Hashim, R., Ahmad, M., Baharud-din, Z. in Mazuki, M. A. (2011). Correlation between Sports Participation and Work Performance of Universiti Teknologi MARA (UiTM) Staff: A Preliminary Study. The International Journal of Health, Wellness and Society, 1(1),49-58.
Vadba je intervencija, ki jo uporabljajo medicinske sestre za spodbujanje zdravja pri delavcih. Raziskave kažejo na pozitivne odnose med vadbo, produktivnostjo in zdravjem. Dandanes se vedno več podjetij zaveda prednosti zdravega delovnega osebja pri doseganju in vzdrževanju večje produktivnosti. Shephard (1999) pravi, da večja produktivnost vodi k večjemu profitu, kar opravičuje stroške, ki jih zahtevajo programi za promocijo zdravja.Low, D., Gramlich, M. in Engram, B. W. (2007). Self-Paced Exercise Program for Office Workes: Impact on Productivity and Health Outcomes. AAOHN Journal, 55 (3), 99-105. Veliko delodajalcev uvaja rekreativne programe na delovnem mestu z namenom izboljšanja in vzdrževanja zdravja delavcev ter zvišanja njihove produktivnosti.Voit, S. (2001). Work-site health and fitness programs: Impact on the employee and emloyer. Work, 16, 273-286.
Zaznavanje
Wilson, Crossman, Davis in McCarthy (1994) so raziskovali spremembo v produktivnosti pri delavcih iz bolnišnice (82 % ženske, 18 % moški) povprečna starost 37. Razdeljeni so bili v dve skupini. V prvo so uvrstili udeležence, ki so bili vključeni v fitnes program več kot 6 mesecev, v drugo pa nečane fitnes programa. Udeleženci fitnes programa bolj pogosto poročajo, da rekreacija zviša njihovo produktivnost (p<0,001). Na osnovi rezultatov so sklepali, da ni zgolj rekreacija tista, ki poveča produktivnost, ampak tudi samo zaznavanje, da se z rekreacijo poviša nivo produktivnosti, lahko vodi do dejanskega povišanja produktivnosti na delovnem mestu.Voit, S. (2001). Work-site health and fitness programs: Impact on the employee and emloyer. Work, 16, 273-286.
Športni dosežki
Naša navdušenost nad športom nam lahko izboljša delovno produktivnost in doprinese finančno korist tistim podjetjem, katerih kultura ceni šport. Hudson (professional services recruitment and talent management consultancy) in SIRC (Social Issues Research Centre) so s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami preučevali učinek športnega uspeha in neuspeha na delovno mesto v Veliki Britaniji. Imeli so vzorec 2000 ljudi med 18 in 70 letom. Diskutiranje o športu med delavci, strankami in delavci in managerji ima pozitiven učinek na dvig morale in razpoloženja, motivacije ter produktivnosti v delovnem okolju. 63 % moških in 52% žensk pravi, da dosežek v športu (npr. zmaga ekipe, za katero navijajo) ima učinek na njihov pristop k delu. 47% žensk in 40 % moških poroča, da jim uspeh v športu zviša razpoloženje in jim poveča produktivnost v službi. Le 3 % udeležencev poroča o tem, da jim dosežek v športu predstavlja distrakcijo in jim zmanjša produktivnost. Svetovno prvenstvo v nogometu ob zmagah nacionalne ekipe zviša delavcem moralo, ustvari skupinski duh in omogoča nastanek socialne inkluzije. Tako poroča 70 % moških in 62 % žensk, ki so sodelovali v raziskavi. Hudson. (2006). The Impact of Sport on the Workplace. Pridobljeno dne 15. 4. 2016 na naslovu: http://www.sirc.org/publik/sport_and_the_workplace.pdf
UKREPI NA DELOVNEM MESTU
Fitnes programi
Fitnes programi na delovnem mestu postajajo vedno bolj popularni zaradi potencialne koristi v smislu zmanjšanja izostankov iz dela ter povečanja delovne produktivnosti (Anspaugh, Hunter in Mosley, 1995). Glede na pomembne pozitivne učinke, ki jih zasledimo pri redni rekreaciji, se veliko delodajalcev odloča za fitness programe na svojem delovnem mestu. Ti imajo pozitiven efekt tako na delavce, ki se jih poslužujejo kot na delodajalce, ki jih sponzorirajo.