Višegrajsko pokopališče je nastalo leta 1869 na kraju, kjer je bil Višegrajski grad, v Pragi na Češkem. Višegrajsko pokopališče (češko Vyšehradský hřbitov) je zadnje počivališče mnogih skladateljev, umetnikov, kiparjev, pisateljev, znanstvenikov in politikov. Osrednji del pokopališča je Slavinova grobnica, ki jo je zasnoval Antonín Wiehl, velik in odmeven grob na Višegrajskem pokopališču.
Zgodovina Pokopališče je bilo prav tu že v 13. stoletju, obnovljeno pa je bilo leta 1869. Leta 1887 so bile na severnem in zahodnem robu pokopališča zgrajene neorenesančne arkade. Pokopališče je izjema med pokopališči v Pragi, saj je bil leta 1785 sprejet poseben odlok, ki je dovoljeval pokope, čeprav so bila ob cerkvah v mestu še druga pokopališča. Med letoma 1889 in 1893 je bila po projektu Antonina Wiehla oblikovana skupna grobnica Slavin, zgrajena za najpomembnejše osebnosti češke kulture, umetnosti, znanosti in tehnologije (Wiehl je tudi avtor neorenesančnih arkad). Skulpture so delo kiparja Josefa Mauderja. Preobrazba pokopališča v "narodno pokopališče" je zasluga Františka Ladislava Riegerja, pomagal pa je predvsem Vaclav Štulc.
Pomembnejše pokopane osebnosti Nekaj znamenitih Čehov je pokopanih tukaj: Mikoláš Aleš (1852–1913), slikar Karel Ančerl (1908–1973), dirigent Češkega filharmoničnega orkestra in Simfoničnega orkestra iz Toronta Josef Bican (1913–2001), nogometaš Karel Čapek (1890–1938), pisatelj Antonin Chittussi (1847–1891), slikar Ema Destinnová (1878–1930), operna pevka Antonín Dvořák (1841–1904), skladatelj Eduard Haken (1910–1996), operni basist František Hrubín (1910–1971), pisatelj in pesnik, prijatelj Jaroslava Seiferta Jaroslav Heyrovský (1890–1967), kemik, nobelovec, utemeljitelj polarografije Milada Horáková (1901–1950), zdravnica, žrtev montiranega procesa oz. Češkoslovaške komunistične partije Rafael Kubelík (1914–1996), dirigent in skladatelj Vilém Kurz (1872–1945), pianist in učitelj klavirja Karel Hynek Mácha (1810–1836), romantični pesnik Alfons Maria Mucha (1860–1939), umetnik in oblikovalec Josef Václav Myslbek (1848–1922), kipar Jan Neruda (1834–1891), pesnik in pisatelj Božena Němcová (1820–1862), pisateljica, avtorica romana Babička Zdeněk Nejedlý (1878–1962), muzikolog, kritik in politik Otakar Ostrčil (1879–1935), skladatelj in vodja Narodnega gledališča Praga Jan Evangelista Purkyně (1787-1869), anatom in fiziolog, odkril Purkinjejev učinek in Purkinjejeve celice Olga Scheinpflugová (1902–1968), igralka in žena Karla Čapka Bedřich Smetana (1824–1884), skladatelj Ladislav Šaloun (1870–1946), kipar art nouveauja Pavel Štěpán (1925–1998), pianist in učitelj klavirja Ilona Štěpánová - Kurzová (1899–1975), pianistka in učiteljica klavirja Max Švabinský (1873–1962), slikar Waldemar Matuška (1932–2009), pevec in igralec
Galerija kiparskega spomenika
Literatura Pavel Vlk (Hrsg.): Umělecké památky Prahy. Band 2: Růžena Baťková (Hrsg.): Nové Město, Vyšehrad, Vinohrady (Praha 1). Academia, Prag 1998, ISBN 80-2000627-3. KERNOVÁ, Petra. Sochař Josef Mauder (1854-1920). Olomouc, 2011 [cit. 2015-10-12]. 131 (132-163 Textové přílohy a Obrazové přílohy) s. diplomová práce (Mgr.). Univerzita Palackého v Olomouci, Filozofická fakulta. Katedra dějin umění.. Vedoucí práce Doc . PaedDr . Alena Kavčáková, D r .. s. 23-24. Dostupné online. LIŠKA, Václav. Slavín. Zpráva o rekonstrukci. Svatobor : 2006. ISBN 80-86946-07-X
Zunanje povezave
Longer list of famous people buried there Transcripts of Headstones Webpräsenz mit Plan des Vyšehrader Friedhofs Verzeichnis der bekannten Persönlichkeiten, die auf dem Vyšehrader Friedhof beerdigt sind Offizielle Seite zum Monument Slavin (in tschechischer Sprache)
Kategorija:Pokopališča na Češkem Kategorija:Višegrad, Praga