Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner, * 12. februar 1932, Oslo, Norveška, † 11. september 2026, Oslo.
Astrid je bila druga hčerka kralja Olafa V. Norveškega (1903–1991) in njegove žene, princese Marte Švedske (1901–1954). Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Bila je starejša sestra kralja Haralda V. Norveškega (roj. 1937) in mlajša sestra princese Ragnhild Norveške (1930–2012).
Njena teta po materni strani je bila kraljica Astrid Belgijska, s čimer je bila princesa Astrid sestrična v prvem kolenu z Baudouinom I. Belgijskim in njegovim bratom (ter naslednikom) Albertom II. Belgijskim.http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244 Kot prapravnukinja kraljice Viktorije je v vrsti nasledstva na britanski prestol. Njena sestrična v drugem kolenu je bila Elizabeta II. Britanska.
Življenjepis Princesa Astrid je bila krščena 31. marca 1932 in njeni botri so bili: kralj Haakon VII. in kralica Matilda Norveške (njena stara starša po očetovi strani), princ Karl in princesa Ingeborg Švedska (njena stara starša po materni strani), princesa Astrid Belgijska (njena teta), Elizabeta, vojvodinja Yorška, princesa Tira Danska, princ Evgen Švedski in princ Jurij Britanski. Princesa je odrasla na kraljevem posestvu Skaugum v Askerju in se je zasebno izobraževala Med drugo svetovno vojno je s svojo družino pobegnila pred nacisti in preživela vojno v Washingtonu, D.C., v izgnanstvu skupaj s svojo mamo, bratom in sestro.
Po vojni je princesa študirala ekonomijo in politično zgodovino na Univerzi v Oxfordu.
Od smrti njene matere aprila 1954 do poroke njegovega brata avgusta 1968 je bila princesa Astrid prva dama Norveške in je na vseh predstavitvenih nalogah delala skupaj z očetom, tudi med državnimi obiski.
Princesa Astrid se je 12. januarja 1961 poročila z Johanom Martinom Fernerjem (22. julij 1927—24. januar 2015), s katerim je imela pet otrok: Cathrine (roj. 1962), Benedikte (roj. 1963), Alexander (roj. 1965), Elisabeth (roj. 1969) in Carl-Christian (roj. 1972). Svojo družino je vzgojila v Vindernu, nato je živela Nordmarki v Oslu. Njeni hobiji so bili vezenje, pletenje, branje in slikanje porcelana.
Leta 2002 je vlada princesi podelila častno pokojnino kot priznanje za vsa njena prizadevanja v imenu Norveške med in po letih delovanja kot prva dama. Leta 2005 je bila del slovesnosti, ki so obeležile 60. obletnico konca druge svetovne vojne, in tudi odkrivanja spominske plošče, ki je obeležila izgnanstvo norveškega vladarja v London.
Februarja 2012 je princesa Astrid praznovala svoj 80. rojstni dan z zasebno večerjo v kraljevi palači v Oslu.
580.000 km² veliko območje na Antarktiki je v njeno čast poimenovana Obala princese Astrid.
Mecenstva Princesa Astrid je bila predsednica odbora Spominskega sklada kronske princese Märthe, ki zagotavlja finančne in socialne pobude, ki jih izvajajo nevladne organizacije.
Princesa je bila mecenka več organizacij in sodeluje pri njihovih dejavnostih z velikim zanimanjem. Še posebej je bila vključena v delo z otroki in mladimi z disleksijo. Sama je zaradi disleksije preživljala težke čase v otroštvu in mladosti.
Naslovi in nazivi 12. februar 1932–12. januar 1961: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Norveška Od 12. januarja 1961: Njena visokost princesa Astrid, gospa Ferner
Predniki
Sklici
Zunanje povezave Spletna stran kraljeve hiše Norveške: Princesa Astrid
Kategorija:Norveške princese Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)