Tajski zaliv (), zgodovinsko znan kot Siamski zaliv (), je plitev zaliv ob jugozahodnem Južnokitajskem morju, omejen med jugozahodnimi obalami Indokitajskega polotoka in severno polovico Malajskega polotoka. Dolg je približno 800 km in širok do 560 km, njegova površina pa meri 320.000 km². Zaliv je na severu, zahodu in jugozahodu obdan z obalami Tajske (od tod tudi ime), na severovzhodu s Kambodžo in vietnamsko regijo Mekongovo delto, na jugovzhodu pa se odpira v Južnokitajsko morje.

Ime Sodobno Tajsko ime zaliva je Ao Thai (, ; "Tajski zaliv") in je privzeto kot uradno ime vodnega telesa pri International Hydrographic Organization (Mednarodni hidrografski organizaciji). V Maleziji in Kambodži še naprej uporabljajo ime Siamski zaliv (Teluk Siam in Chhoung Samut Siem). Na Tajskem se je zaliv v zgodovini imenoval Ao Sayam (). V vietnamščini je znan kot Vịnh Thái Lan.

Na splošno opredeljen kot Veliki zaliv (), je bil znan od grških, rimskih, arabskih, perzijskih in renesančnih kartografov, pred prihodom portugalskih raziskovalcev v 16. stoletju, ki so odstranili fantomski Zmajev rep za Malajski polotok iz evropskih svetovnih zemljevidov.

Geografija Tajski zaliv meji s Kambodžo, Tajsko in Vietnamom. Zavzema površino dna od 304.000 km² od 6° do 13° 30' severne zemljepisne širine in 99° E do 104° zemljepisne dolžine. Severni konec zaliva je Bangkoški zaliv na ustju reke Chao Phraya. Južna meja zaliva je opredeljena s črto Cape Bai Bung v južnem Vietnamu (južno od ustja reke Mekong) do kraja Kota Bharu na malezijski obali.

Tajski zaliv je relativno plitev: njegova povprečna globina je 58 metrov in največja globina le 85 metrov. To omogoča počasno izmenjavo voda, močan pritok vode iz rek pa zmanjšuje slanost v zalivu (3,05-3,25 %) in bogati usedline. Le na večjih globinah ima voda višjo slanost (3,4%), kjer teče v prepad v Južnokitajsko morje. Zapolnjuje osrednjo depresijo na globini 50 metrov. Glavne reke, ki se stekajo v zaliv so reke Chao Phraya, Tha Chin, Mae Klong in Bang Pakong ob Bangkoškem zalivu in v manjši meri reka Tapi, ki teče v zaliv Bandon na jugozahodu.

Mednarodna hidrografska organizacija opredeljuje južno mejo Tajskega zaliva kot »Črta, ki poteka od zahodne skrajnosti Kambodže ali točke Camau (8° 36' N) do severne skrajne točke na vzhodni strani izliva reke Kelantan« ().

Morfologija morskega dna Morfologijo morskega dna v osrednji depresiji zaliva zaznamujejo podolgovate vzporedne vzpetine in grebeni, razporejene vzporedno z osjo bazena. Ta morfologija, ki je v zalivu razširjena v globinah vode, večjih od 50 m, pokriva površino več deset tisoč kvadratnih kilometrov.

Odraža interakcijo med odvodnjavanjem sedimentov in erozijsko aktivnostjo sedanjih talnih tokov. Odvodnjavanje sedimentov in pronicanje tekočine povzročata nastanek številnih majhnih jam in vdolbin. Dolgotrajna erozija, ki jo povzročajo tokovi s stabilno orientacijo, spremeni vdolbine v dolge kanale in vdolbine ter na koncu privede do nastanka velikih polj podolgovatih vzpetin in grebenov ter preostalih izstopajočih neerodiranih blatnih in glinenih plošč.

Zalivi Znotraj Tajskega zaliva so še manjše enote: Tajska Bangkoški zaliv Zaliv Prachuap Ao Manao Zaliv Sattahip Bandon Bay

Kambodža Zaliv Kompong Som (Chhak Kompong Som) Zaliv Veal Rinh Zaliv Kep Chhak Koh Kong

Vietnam Vinh Thuan Yen Vinh Ba Hon Vinh Hon Chong

Otoki Najpomembnejši otoki v Tajskem zalivu so: Ko Samui, Ko Pha Ngan, Ko Tao, Ko Phaluai, Ko Sichang, Ko Lan, Ko Phai, Ko Khram, Ko Samae San, Ko Samet.

Zgodovina Med zadnjim ledeniškim maksimumom (pred 26.000–20.000 leti) so 3–4 km debele ledene plošče na severni polobli znižale svetovno morsko gladino za približno 120 metrov. Podnebje je bilo na Tajskem za -6 stopinj Celzija hladnejše. V Tajskem zalivu ni bilo morske vode, saj je bila morska gladina pod največjo globino 85 metrov. Tam je bilo veliko jezero, napolnjeno s sladko vodo iz rek in deževnice. Celina je bila s kopnim povezana z nekdanjimi otoki zahodne Indonezije v pomorski jugovzhodni Aziji. Kopenska masa Sundaland je obstajala do pred približno 15.000 leti.

Gospodarstvo thumb|Kitovec v Tajskem zalivu Največji gospodarski pomen ima zaliv kot ribolovno področje. Najdene so tudi manjše zaloge nafte in nekaj večje zemeljskega plina.

Tajski zaliv skriva številne koralne grebene, zaradi katerih je privlačen za potapljače. Tropsko topla voda privablja številne turiste. Nekatere izmed najpomembnejših turističnih destinacij v Tajskem zalivu so otoki Ko Samui in Ko Pha Ngan v Provinci Surat Thani, Pattaya v provinci Chonburi, Cha-am v provinci Phetchaburi, Hua Hin v provinci Prachuap Khiri Khan in Ko Samet v provinci Rayong. V zadnjih letih je zaliv postal znan po dejavnosti ogledovanja kitov, endemičnih, kritično ogroženih populacij kitov Balaenoptera brydei in kitajskih belih delfinov ter Iravadskih delfinov (Orcaella brevirostris), ki kažejo edinstveno vedenje hranjenja) in dugongov (Dugong dugon).

Okolje Koralni grebeni V zalivu je 75.590 rai koralnih grebenov, od katerih jih je pet odstotkov v rodovitnem stanju. Leta 2010 je na večini grebenskih območij v državi prišlo do hudega beljenja koral. Beljenje grebenov v Andamanskem morju je bilo hujše in obsežnejše kot v Tajskem zalivu. Leta 2016 je bilo beljenje koral prvič zaznano na Ko Thalu in Ko Lueam v provinci Prachuap Khiri Khan. Znanstveniki so ugotovili, da se beljenje začne, ko temperatura morske vode za več kot tri tedne naraste nad 30 °C. Glede na dolgotrajno obdobje temperatur do 32 °C na Ko Thalu v Prachuap Khiri Khanu je od pet do deset odstotkov koral na tem območju že beljenih.

Kakovost vode Rezultati spremljanja obalnih voda iz leta 2015 na 202 vzorčnih lokacijah, zbranih dvakrat letno, kažejo, da nobena tajska obalna voda ni bila v odličnem stanju. Šestnajst odstotkov obalne vode je bilo dobre kakovosti, 72 odstotkov zadovoljive kakovosti, 9 odstotkov slabe kakovosti in 3 odstotki zelo slabe kakovosti. Kakovost vseh obalnih voda je kazala podobne odstotke – večina je bila zadovoljive kakovosti – razen Notranjega zaliva Tajske, kjer je bila obalna voda slaba do zelo slaba. V primerjavi s kakovostjo obalne vode, merjeno leta 2014, se je kakovost vode poslabšala. Nekatere vode v zalivu ob provincah Chachoengsao, Samut Sakhon, Samut Prakan, Bangkok, Rayong, Chonburi, Phetchaburi, Prachuap Khiri Khan in Surat Thani so bile ocenjene kot slabe ali zelo slabe obalne vode. Songkhla je bila edina provinca v zalivu z obalno vodo, ocenjeno kot dobra kakovost.

Ribištvo Od celotnega morskega ulova Tajske se 41 odstotkov ulovi v Tajskem zalivu in 19 odstotkov v Andamanskem morju. Štirideset odstotkov se ulovi v vodah zunaj tajske izključne ekonomske cone.

Obalna erozija Tajska ima 1660 kilometrov obale, ki meji na zaliv. »Huda erozija«, več kot pet metrov izgube obale na leto, prizadene 670 kilometrov od tega. Vsaj del erozije je mogoče pripisati krčenju mangrovskih gozdov, da bi naredili prostor za ribogojnice s kozicami.

Onesnaženje s plastiko Februarja 2017 so ob provinci Chumphon našli 10 kilometrov dolgo zaplato plastičnih odpadkov. Tajska je med največjimi onesnaževalci s plastiko na svetu. Več kot polovica »puščanja plastičnih odpadkov s kopnega« v morje izvira iz le petih držav: Kitajske, Indonezije, Filipinov, Tajske in Vietnama.

Tajski oddelek za morske in obalne vire je ugotovil, da vsako leto zaradi uživanja plastične ribolovne opreme in smeti v povprečju umre vsaj 300 morskih živali – od tega 60 odstotkov kitov in delfinov. Testi nevretenčarjev, ki se prehranjujejo s filtri, pri katerih so raziskovali ob obali province Chonburi, so pokazali visoke ravni mikroplastike, zaradi česar so avtorji opozorili, da so »možna zdravstvena tveganja, ko ljudje uživajo te onesnažene morske organizme, zlasti školjke.«

Tajski oddelek za nadzor onesnaževanja (PCD) ocenjuje, da se količina plastičnih odpadkov v državi povečuje z letno stopnjo 12 odstotkov oziroma približno dva milijona ton na leto.

Razlitja nafte Leta 2013 je puščanje cevovoda povzročilo razlitje nafte, ki je prekril plažo na bližnjem otoku Ka Samet.

Konec januarja 2022 je puščanje v cevovodu, ki ga upravlja podjetje Star Petroleum Refining Public Company Ltd, povzročilo razlitje od 20 do 50 ton na 47 km2 vode, pri čemer je nekaj nafte doseglo obalo province Rayong, ki je oddaljena 20 km.

Ozemeljski spori Območje med Malezijo, Tajsko, Kambodžo in Vietnamom je predmet več ozemeljskih sporov. Malezija in Tajska sta se odločili, da skupaj razvijata sporna območja, ki obsegajo otoke Ko Kra in Ko Losin. Dolgoročen spor med Kambodžo in Vietnamom se nanaša predvsem na otok Phú Quốc ali Koh Tral v Kambodži, ki je zunaj kamboške obale. Kambodža zahteva tudi 48.000 kvadratnih kilometrov prostora kontinentalne police.Paul Ganster & David E. Lorey, Borders and border politics in a globalizing world.

Sklici

Zunanje povezave

Maritime boundary delimitation in the gulf of Thailand – Schofield, Clive Howard (1999)

Kategorija:Geografija Mjanmara Kategorija:Geografija Tajske Kategorija:Geografija Kambodže Kategorija:Geografija Vietnama Kategorija:Robna morja Kategorija:Tihi ocean