Gagara, imenovana tudi Karnali (nepalščina: कर्णाली Karṇālī, hindi: घाघरा Ghāghrā) je trajna čezmejna reka, ki izvira na tibetanski planoti blizu jezera Mansarovar pod Kailašom. Prereže Himalajo v Nepalu in povezuje reko Sharda pri Brahmaghatu v Indiji. Skupaj tvorita reko Gagra, velik levi pritok Gangesa. Z dolžino 507 kilometrov je najdaljša reka v Nepalu. Skupna dolžina reke Gagara do sotočja z Gangesom pri Doriganju v Biharju je 1.080 km. Jain, S.K., Agarwal, P.K., Singh, V.P. (2007) Hydrology and Water Resources of India Springer, The Netherlands. ISBN 1-4020-5179-4. book preview Je največji pritok reke Ganges glede na prostornino in drugi najdaljši pritok reke Ganges po dolžini za reko Jamuna .

V kitajščini se imenuje K'ung-ch'iao Ho, v nepalščini se imenuje Kauriala in Karnali. Pravijo ji tudi Gogra, Ghaghra, Ghagra ali Ghāghara. Ghāghara River - Britannica Online Encyclopedia

Potek

Izvira na južnih pobočjih Himalaje v Tibetu, iz ledenika Mapchachungo, na nadmorski višini okoli 3962 metrov. Reka teče proti jugu skozi eno izmed najbolj odmaknjenih in najmanj raziskanih področij Nepala kot reka Karnali. 202 kilometra dolga reka Seti se priključi iz zahodnega dela povodja in povezuje reko Karnali v okrožju Doti severno od gorovja Dundras. Drug pritok je 264 kilometrov dolga reka Bheri, ki izvira v zahodnem delu Daulagirija v Himalaji in odmaka vzhodni del povodja ter se izliva v Karnali blizu Kuineghata v Surkhetu.

Ko prereže proti jugu gorovje Siwalik, se razdeli na dva kraka Geruwa na levi in Kauriala na desni, blizu Chisapanija ter se ponovno združi južno od indijske meje in oblikuje pravo reko Gagara. Drugi pritoki z izviri v Nepalu so Zahodni Rapti, Kali (ali Mahakali) in Mali Gandak. Drug pomemben pritok Gagare v Indiji je reka Sarayu, izjemna za lokacijo Ayodhya, glavno mesto Kraljestva Dasarath. Teče jugovzhodu skozi zvezni državi Utar Pradeš in Bihar, da se pridruži Gangesu dolvodno od mesta Chhapra po poteku 1.080 kilometrov. Reka Sarayu je navedena kot sinonim za moderno reko Gagara ali kot njen pritok.

Reka Karnali razkriva najstarejši del nepalskega hribovja Sivalik. Ostanek magnetizacije meljevcev in peščenjakov v tej skupini naj bi bila sedimentacijske starosti med 16 milijonov in 5,2 milijona let. Gautam, P., Fujiwara, Y. (2000) Magnetic polarity stratigraphy of Siwalik Group sediments of Karnali River section in western Nepal. Geophysical Journal International, Volume 142, Issue 3: 812-824. download pdf

Opis

Porečje Karnali leži med gorovji Daulagirija v Nepalu in Nanda Devi v Uttarakhandu v Indiji. Daulagiri II, nadmorske višine 7,751 metrov, je najvišja točka v celotnem porečju. Na severu, leži v dežni senci Himalaje. Porečje nastalo ob reki ima skupno površino povodja 127.950 kvadratnih kilometrov, od tega 45 odstotkov v Indiji. Prebivalcev je bilo v Nepalu že 4,7 milijonov (v letu 2001), kar je skoraj 250% več kot pred tremi desetletji. Povprečna gostota prebivalstva na območju porečja je bila 87 oseb / km2 (v letu 2001). Obstaja stalna rast delovno aktivnega prebivalstva v okrožjih okoli reke. Povprečna stopnja pismenosti se je povečal na 45% (leto 2001). Socialni status stalnih gospodinjstev je 31% (leto 2001). Kotlina ima skupno dolžino cestnega omrežja 2.640 kilometrov, vendar je tempo razvoja počasen. West Seti Hydroelectric Project (2007) Karnali Basin Cumulative Impact Assessment. Report by West Seti Hydro Limited, Kathmandu, Nepal download pdf

Pritoki Chhoti Gandak je se napaja iz podtalnice, ki kot meandrirajoča reka izvira v bližini Dhesopoola, okrožje Maharajganj, Utar Pradeš. Ta preteče razdaljo približno 250 km in se izliva v Gagaro v bližini Gotanija, okrožje Siwan, Bihar. Porečje Chhoti Gandaka se nahaja med 26° 00' do 27° 20' severne zemljepisne širine in 83° 30' do 84° 15' vzhodne zemljepisne dolžine. Na desnem bregu so pritoki reke Khekhra, Hirna, Jethan, Maun, Duhari, Kanchi in Koilar; reka Khanua je levi pritok. Odvajanje Chhoti Gandaka je večinoma podrejen nadzoru dežja, in je v monsunski sezoni v času poletja zelo visoka, sicer pa nizka. Vsakič, ko je padavin veliko, poplavlja v spodnjem toku kotline. Regija kaže površinske gorske terase in rečne dolinske terase, današnja struga z ozkimi poplavnimi ravnicami, naravnimi nasipi in naplavinami na notranji strani rečnih zavojev. Vse te geomorfološke funkcije so posledica naravne sedimentacije in sestavljene iz naplavin različnih starosti. Bhardwaj, V., Singh, D.S., Singh, A.K. (2010) Hydrogeochemistry of Ground water and anthopogenic control over dolomatization reaction in alluvial sediments of the Deoria district: Ganga Plain India. Environmental Earth Sciences 59:1099-1109. AbstractBhardwaj, V., Singh, D.S., Singh, A.K. (2010) Water Quality of the Chhoti Gandak River using Principal Component Analysis, Ganga Plain, India. Journal of Earth System Sciences, 119 (1) pp 1-12. download pdfBhardwaj, V., Singh, D.S., Singh, A.K. (2009) Environmental repercussions of cane-sugar industries on the Chhoti Gandak river basin, Ganga Plain, India. Environmental Monitoring and Assessment. (DOI 10.1007/s10661-009-1281-2). AbstractSingh, D.S., Awasthi, A., Bhardwaj, V. (2009) Control of Tectonics and Climate on Chhoti Gandak River Basin, East Ganga Plain, India. Himalayan Geology, Vol 30 (2) 2009, pp 147-154.

Glavna pritoka reke Karnali sta: Seti in Bheri.

Administrativna območja V Nepalu je cona Karnali največje upravno območje s približno 13.000 km² površine. Je najbolj oddaljena regija, ki v Nepalu še ni dostopna po cesti. Njeno upravno središče je Jumla. Območje je razdeljeno na pet okrožij Dolpa, Humla, Jumla, Kalikot in Mugu.

Cona Karnali ima najnižjo gostoto prebivalstva v Nepalu. Ni velikih naselbin na bregovih reke, ki se jo lahko prečka le bližini Chisapanija po cesti Mahendra. Ta glavna cesta je sedaj v gradnji do Jumle.

V Indiji so upravne enote v povodju Gagre: Ambedkarnagar, Azamgarh, Barabanki, Basti, Ballia, Bahraich, Deoria, Faizabad, Gonda, Gorakhpur, Sant Kabir Nagar, Jaunpur, Kheri, Lakhimpur, Sitapur v zvezni državi Utar Pradeš in okrožje Siwan v Biharju.

Pomembna mesta v Indiji so: Akabarpur, Ayodhya Faizabad, Bahraich, Barabanki, Basti, Deoria, Barhalganj, Gonda, Gorakhpur, Khaililabad, Sitapur, Siddharthnagar, Saint Kabir Nagar, Kamhariya, Rajesultanpur in Tanda v Utar Pradešu in Chapra, Siwan in Sonepur v Biharju.

Narodni parki Kotlina Karnali ima nekaj znanih nepalskih narodnih parkov. Zavarovano območje predstavlja skoraj 14% celotne površine porečja in vključuje štiri narodne parke, en rezervat divjine, en lovski rezervat in dva varnostna pasova. Porečje in njen vpliv na območju predstavljajo 27% celotnega zavarovanega območja, 63% narodnega parka, 25% v varovalnem pasu in 31% rezervata prosto živečih živali. Pomen nekaterih zavarovanih območij je povzet v nadaljevanju:

Narodni park Shey Phoksundo v okrožju Dolpa, ustanovljen leta 1984, se nahaja v trans-himalajski regiji na severozahodu Nepala in predstavlja ekosistem tibetanskega platoja. Park, ki zajema površino 3.555 kvadratnih kilometrov ima bogate gozdove v glavnem sestavljene iz modrega bora ( Pinus wallichiana), smreke (Picea), ciprese, topola, jelke in breze. To je habitat za ogroženega snežnega leoparda, modre ovce ( Pseudois nayaur) in številne vrste ptic, kot so himalajski fazan (Lophophorus impejanus), krvavi fazana ( Ithaginis cruentus), fazan ( Catreus wallichii) in snežna jerebica ( Lerwa lerwa). To je budistično območje.

Narodni park Rara se nahaja v okrožju Mugu in z majhno površino v okrožju Jumla, v gorski regiji na severozahodu Nepala in je najmanjši park v velikosti 106 kvadratnih kilometrov. Obsega jezero Rara, ki največje jezero v Nepalu z velikostjo 10,8 kvadratnih kilometrov. Leži na nadmorski višini 2.990 metrov. Ovalno jezero ima maksimalno dolžino 5 km in širino 3 kilometre. Vegetacijo parka sestavljajo iglavci kot modri bor, rododendroni ( Rhododendron), črni brin ( Juniperus indica), zahodno himalajska smreka, hrast in himalajska cipresa. Favno sestavljajo: mošusni jelen, himalajski črni medved, leopard, goral ( Naemorhedus goral), šakal ( Canis aureus), himalajska koza ( Hemitragus jemlahicus), pisana kuna - harza ( Martes flavigula), rdeči volk ( Cuon alpinus), divja svinja ( Sus scrofa), sivi langur ( Semnopithecus entellus), rezus makak ( Macaca mulatta) in vidra ( Lutra lutra). Skupine ptic vključuje vodne ptice selivke, liska (genus Fulica), Čopasti ponirek ( Podiceps cristatus) in črnovrati ponirek ( Podiceps nigricollis), rdeče-čopasta sivka ( Netta rufina), mlakarica ( Anas platyrhynchos), kreheljci ( Anas crecca), veliki žagar ( Mergus merganser), himalajska snežna kura ( Tetraogallus himalayensis) in jerebica ( Alectoris chukar).

Narodni park Bardia je največji in najbolj nemoteno zavarovano območje v regiji Tarai v nepalski Himalaji, ki zajema 968 kvadratnih kilometrov na južnih pobočjih pogorja Sivalik. Na jugu meji na reko Babai in na zahodu na reko Girwa, pritok reke Karnali. V soteski Chisapani hitro tekoča reka Karnali izhaja iz pogorja Shiwalik na široko ravnico in teče odločno skozi semi-tropsko džunglo. Park je znan po dveh čredah divjih azijskih slonov, velikem številu različnih vrst jelenov, bizonov ( Bos gaurus), nilgai (antilop) ( Boselaphus tragocamelus), himalajskih koz, serow ( Capricornis thar) in gorali. V Karnali živi ogroženi močvirski krokodil ( Crocodylus palustris), ribojedi gavijal ( Gavialis gangeticus), nekaj preostalih primerkov gangeškega delfina ( Platanista gangetica) in zlati krapovec; slednji tehtajo do 41 kg.

Druga zavarovana območja so še: Lovski rezervat Dhorpatan in ko reka prečka mejo med Nepalom in, Indijo, Zatočišče divjine Katarniaghat ( Katarniaghat Wildlife Sanctuary), del Dudhwa Tiger Reserve v Utar Pradešu v Indiji.

Ogroženost

Karnali zagotavlja zgornjo mejo za gangeškega rečnega delfina (Platanista gangetica), enega največjih sladkovodnih sesalcev, ki jih najdemo na indijski podcelini. Veljajo za ranljivo vrsto v okviru CITES Dodatek 1 in so razvrščeni kot ogrožena vrsta po IUCNRedlist (IUCN, 2004). Rečni delfini so v Nepalu pravno zaščitene živali kot ogroženi sesalci in spadajo v seznam I. iz liste zaščite v narodnih parkih in Wildlife Conservation Act, 1973. Živeči v zgornjem toku območja, so delfini v reki Karnali še posebej ranljivi zaradi grožnje degradacije habitata. Delfini potrebujejo globoke tolmune. Pogosto pa jih v krajih, kjer so človekove dejavnosti najbolj intenzivne, lokalni prebivalci, ki živijo v spodnjem porečju Karnalija, tudi ujamejo. Reka Karnali je zadnje potencialno sposobno zatočišče delfinov v Nepalu. Delfini, ki živijo v zgornjem toku območja so izolirali od jezu Girijapur, ki se nahaja približno 16 kilometrov nižje od meje med Nepalom in Indijo. WWF - Free-flowing rivers

Visok jez je bil načrtovan že nekaj časa tik gorvodno od trenutnega (ali vsaj nedavnega) območja delfinov v reki Karnali v Nepalu. Če bi bil zgrajen, bi ta struktura skoraj zagotovo odpravila majhen obseg habitata delfinov v zadnjem delu reke in s tem potencialno vitalne populacije delfinov. Motnje in degradacija okolja, povezana z geotehničnimi študijami izvedljivosti in izgradnjo mostu cest za jezom, bi že lahko prispevala k zmanjšanju števila delfinov ali susu nad mejo med Nepalom in Indijo. 2007 IUCN Red List – Search Ghaghara je najdlje v zgodnejših fazah razpon delfinov

Druga pomembna zavarovana območja in njihov biološki in verski pomen, so: NP Khaptad - 2,25 kvadratnih kilometrov, 1984 - hrast, jelka, iglavci, mošusni jeleni, leopard, črni medved; Ashram pozne Khaptad Baba (saga), svetišče Šive, Khaptad daha - plitvo jezero; HR Dhorpatan - 13,25 kvadratnih kilometrov, 1987- jelke, kobulnice, smreke, breza, brin travinje. Lovski rezervat; in Royal Suklaphanta - WR (1976) na Kanchanpurju - 3,05 kvadratnih kilometrov v Tarai Sal; akacija, sisso, obsežna travinja, sloni, močvirski jelen, tiger, zajec (Caprolagus hispidus), bengalska droplja ( Houbaropsis bengalensis).