Kanarski otoki (, ), so španska avtonomna skupnost in arhipelag v Makaroneziji v Atlantskem oceanu. Na svoji najbližji točki afriški celini so 100 km zahodno od Maroka in Zahodne Sahare. So najjužnejša izmed avtonomnih skupnosti Španije. Otoki so najbolj naseljeno posebno ozemlje Evropske unije.
Sedem glavnih otokov je (od največjega do najmanjšega po površini) Tenerife, Fuerteventura, Gran Canaria, Lanzarote, La Palma, La Gomera in El Hierro. Arhipelag vključuje veliko manjših otokov in otočkov, vključno z La Graciosa, Alegranza, Isla de Lobos, Montaña Clara, Roque del Oeste in Roque del Este. Vključuje tudi številne čeri, vključno z Garachico in Anago. V starih časih so otoško verigo pogosto imenovali otočki sreče. Kanarski otoki so najjužnejša regija Španije ter največje in najbolj naseljeno otočje Makaronezije. Kanarski otoki so zaradi svoje lege v zgodovini veljali za vez med štirimi celinami Afriko, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Evropo.
Leta 2023 so imeli Kanarski otoki 2.236.013 prebivalcev z gostoto 299 prebivalcev na km², zaradi česar so sedma najbolj naseljena avtonomna skupnost v Španiji. Prebivalstvo je večinoma skoncentrirano na obeh glavnih otokih: približno 43 % na otoku Tenerife in 40 % na otoku Gran Canaria.
Kanarski otoki, zlasti Tenerife, Gran Canaria, Fuerteventura in Lanzarote, so pomembna turistična destinacija z več kot 12 milijoni obiskovalcev na leto. To je posledica njihovih plaž, subtropskega podnebja in pomembnih naravnih znamenitosti, zlasti Maspalomasa na Gran Canariji in gore Teide (svetovna dediščina) na Tenerifih. Teide je najvišji vrh v Španiji in tretji najvišji vulkan na svetu, merjeno od vznožja na oceanskem dnu.Página web del ISTAC sobre entrada de turistas en Canarias. Otoki imajo topla poletja in dovolj tople zime, da je podnebje na ravni morja tehnično tropsko. Količina padavin in stopnja zmernosti morja se razlikujeta glede na lokacijo in nadmorsko višino. Otočje vključuje zelene površine in polpuščavo. Visoke gore otokov so idealne za astronomska opazovanja, saj ležijo nad plastjo temperaturne inverzije. Posledično se otočje ponaša z dvema profesionalnima astronomskima observatorijema: observatorijem Teide na Tenerifu in observatorijem Roque de los Muchachos na La Palmi.
Leta 1927 je bila provinca Kanarski otoki razdeljena na dve provinci. Leta 1982 je bila ustanovljena avtonomna skupnost Kanarski otoki. Mesti Santa Cruz de Tenerife in Las Palmas de Gran Canaria sta skupaj prestolnici otokov.Real Decreto de 30 de noviembre de 1833 en el sitio web oficial del Gobierno de Canarias Ti mesti sta tudi prestolnici provinc Santa Cruz de Tenerife oziroma Las Palmas. Las Palmas de Gran Canaria je največje mesto na Kanarskih otokih od leta 1768, razen za kratek čas v 1910-ih. Med teritorialno delitvijo Španije leta 1833 in letom 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife edina prestolnica Kanarskih otokov. Leta 1927 je bilo z odlokom odrejeno, da si glavno mesto Kanarskih otokov delita dve mesti, in ta ureditev traja do danes. Tretje največje mesto na Kanarskih otokih je San Cristóbal de La Laguna (še eno območje svetovne dediščine) na Tenerifih.
V dobi velikih geografskih odkritij so bili otoki glavna postojanka za španske galeje med špansko kolonizacijo Amerik, ki so plule tako daleč proti jugu, da bi ujeli prevladujoče severovzhodne pasate.
Etimologija Ime Islas Canarias je verjetno izpeljano iz latinskega imena Canariae Insulae, kar pomeni 'otoki psov', morda zato, ker je bilo medvedov ali morskih psov veliko, ime, ki je bilo očitno posplošeno iz starodavnega imena enega od teh otokov, Canaria - menda Gran Canaria. Po mnenju zgodovinarja Plinija Starejšega je bilo na otoku Canaria »veliko število zelo velikih psov«.Pliny the Elder, The Natural History, Book 6, Chap. 37. (32.) —The Fortunate Islands Povezava s psi je ohranjena v njihovi upodobitvi na otoškem grbu.
Druge teorije špekulirajo, da ime izvira iz berberskega plemena Nukkari, ki živi v maroškem Atlasu in je v rimskih virih imenovano Canarii, čeprav Plinij ponovno omenja povezavo tega izraza s psi.
Ime otoka ne izhaja iz ptice Atlantski kanarček (Serinus canaria). Ptice so dobile imena po otokih.
Geografija sličica|levo|Kanarski otoki iz vesolja sličica|Pico Teide Kanarski otoki so skupina otokov, ki pripadajo Kraljevini Španiji in so ena izmed 17 avtonomnih pokrajin Španije. Kanarski otoki spadajo pod naravno geografsko regijo, imenovano Makaronezija (kar pomeni »Blagoslovljeni otoki«) skupaj z Azori, Madeiro in Zelenortskimi otoki.
Kanarski otoki se delijo na dve provinci: prva je Santa Cruz de Tenerife, pod katero spadajo otoki Tenerife, El Hierro, La Gomera in La Palma, druga provinca pa se imenuje Las Palmas, pod njo pa spadajo ostali otoki, in sicer Gran Canaria, Lanzarote in Fuerteventura.
El Hierro
El Hierro, najzahodnejši otok, obsega 268,71 km². Je drugi najmanjši med večjimi otoki in najmanj poseljen z 10.798 prebivalci. Celoten otok je bil leta 2000 razglašen za biosferni rezervat. Njegovo glavno mesto je Valverde. Znano tudi kot Ferro, je nekoč veljalo za najbolj zahodno deželo na svetu. Starodavni evropski geografi, kot je Ptolemaj, so priznavali otok kot začetni poldnevnik zemljepisne dolžine. Tako je ostalo do 19. stoletja, ko ga je izpodrinil tisti, ki je peljal skozi Greenwich.
Fuerteventura
Fuerteventura s površino 1660 km² je drugi največji otok arhipelaga. Unesco ga je razglasil za biosferni rezervat. Je najstarejši od otokov in je bolj erodiran. Njegova najvišja točka je Peak Bramble, na višini 807 metrov). Njenogovo glavno mesto je Puerto del Rosario.
Gran Canaria
Gran Canaria ima 846.717 prebivalcev. Glavno mesto Las Palmas de Gran Canaria s 377.203 prebivalci je najbolj naseljeno mesto in si s Santa Cruz de Tenerife deli status prestolnice Kanarskih otokov. Površina Gran Canarie je 1560 km². Roque Nublo 1813 metrov in Pico de las Nieves ('Vrh snega') 1949 metrov sta v središču otoka. Na jugu otoka so sipine Maspalomas (Gran Canaria).
La Gomera
La Gomera ima površino 369,76 km² in je drugi najmanj poseljen otok z 21.136 prebivalci. Geološko je eden najstarejših v arhipelagu. Glavno mesto otoka je San Sebastian de La Gomera. Na otoku je narodni park Garajonay.
Lanzarote
Lanzarote je najbolj vzhodni otok in eden najstarejših v arhipelagu, na njem so vidni dokazi o nedavni vulkanski dejavnosti. Ima površino 845,94 km² in ima 149.183 prebivalcev, vključno s sosednjimi otočki arhipelaga Chinijo. Glavno mesto je Arrecife s 56.834 prebivalci.
Otočje Chinijo
Otočje Chinijo vključuje otoke La Graciosa, Alegranza, Montaña Clara, Roque del Este in Roque del Oeste. Ima površino 40,8 km² in samo La Graciosa je poseljena s 658 prebivalci. La Graciosa je z 29 km² največji otok v arhipelagu Chinijo in najmanjši naseljen otok na Kanarskih otokih.
La Palma
La Palma z 81.863 prebivalci, ki pokriva površino 708,32 km², je v celoti biosferni rezervat. Dolgo ni kazal nobenih znakov vulkanske dejavnosti, čeprav je vulkan Teneguía zadnjič izbruhnil leta 1971. 19. septembra 2021 je izbruhnil vulkan Cumbre Vieja na otoku. Je drugi najvišji otok na Kanarskih otokih, z Roque de los Muchachos na 2423 metrih kot najvišjo točko. Santa Cruz de La Palma, ki ga ljudje na otoku imenujejo preprosto 'Santa Cruz', je njegovo glavno mesto.
Tenerife
Tenerife je s svojo površino 2034 km² najobsežnejši otok Kanarskih otokov. Z 904.713 prebivalci je najbolj poseljen otok arhipelaga in Španije. Na njem sta dve glavni otoški mesti: glavno mesto Santa Cruz de Tenerife in San Cristóbal de La Laguna, ki je del svetovne dediščine. San Cristóbal de La Laguna, drugo mesto na otoku, je dom najstarejše univerze na Kanarskih otokih, Univerze La Laguna. Teide je s svojimi 3715 metri najvišji vrh Španije in svetovna dediščina. Tenerife je prizorišče najhujše letalske nesreče v zgodovini letalstva, v kateri je 27. marca 1977 v trčenju dveh boeingov 747 umrlo 583 ljudi.
La Graciosa
Otok Graciosa ali običajno La Graciosa je vulkanski otok na Kanarskih otokih v Španiji, ki je 2 km severno od otoka Lanzarote čez preliv El Río. Nastal je zaradi kanarskega žarišča. Otok je del arhipelaga Chinijo in naravnega parka otočja Chinijo (Parque Natural del Archipiélago Chinijo). Upravlja ga občina Teguise. Leta 2018 je La Graciosa postal osmi Kanarski otok. Pred tem je imel La Graciosa status otočka, ki je bil administrativno odvisen od otoka Lanzarote. Je najmanjši in najmanj poseljen od glavnih otokov s približno 700 prebivalci.
Podatki ZastavaGrbOtokGlavno mestoPovršina(km2)Prebivalcev (2010)Gostota (ljudi/km2)El HierroValverde268.7110,96040.79FuerteventuraPuerto del Rosario1,660103,49262.34 Gran CanariaLas Palmas de Gran Canaria1,560.1845,676542.07La GomeraSan Sebastián369.7622,77661.6 LanzaroteArrecife845.94141,437167.2 La PalmaSanta Cruz de La Palma708.3286,324121.87 TenerifeSanta Cruz de Tenerife2,034.38906,854445.76–– La GraciosaCaleta de Sebo29.0565822.65–– Alegranza–10.3–––– Isla de Lobos–4.5–––– Montaña Clara–1.48–––– Roque del Este–0.06–––– Roque del Oeste–0.015––
Fizična geografija
Tenerife je največji in najbolj poseljen otok arhipelaga. Gran Canaria z 865.070 prebivalci je drugi najbolj poseljen otok na Kanarskih otokih in tretji najbolj poseljen otok v Španiji za Tenerifom (966.354 prebivalcev) in Majorko (896.038 prebivalcev). Otok Fuerteventura je drugi največji v arhipelagu in leži 100 km od afriške obale.
Otoki tvorijo ekoregijo Makaronezije z Azori, Zelenortskimi otoki, Madeiro in otoki Savage. Kanarski otoki so največji in najbolj naseljeni arhipelag regije Makaronezije. Arhipelag ima sedem velikih in več manjših otokov, ki so vsi vulkanskega izvora.
Glede na lego otokov glede na severovzhodne pasate je podnebje lahko blago in mokro ali zelo suho. Več avtohtonih vrst tvori gozdove lavrisilve.
Posamezni otoki imajo običajno različno mikroklimo. Ti otoki, kot so El Hierro, La Palma in La Gomera, ki ležijo zahodno od arhipelaga, imajo podnebje pod vplivom vlažnega Kanarskega toka. Celo na nizkih ravneh so dobro poraščene in imajo obsežne predele subtropskega gozda lavrisilve. Med potovanjem proti vzhodu proti afriški obali se vpliv toka zmanjša in otoki postanejo vse bolj sušni. Fuerteventura in Lanzarote, otoka, ki sta najbližje afriški celini, sta pravzaprav puščava ali polpuščava.
Gran Canaria je znana kot 'celina v malem' zaradi svojih raznolikih pokrajin, kot sta Maspalomas in Roque Nublo. Sever Tenerifa leži pod vplivom vlažnih atlantskih vetrov in je dobro poraščen. Južni del otoka okoli turističnih krajev Playa de las Américas in Los Cristianos je suh. Otok se dviga na skoraj 4000 m nad morsko gladino. Na nadmorski višini, v hladnem razmeroma mokrem podnebju, uspevajo gozdovi endemskega bora Pinus canariensis. Številne rastlinske vrste na Kanarskih otokih, kot sta kanarski bor in zmajevo drevo (Dracaena draco), so endemične, kot ugotavljata Sabin Berthelot in Philip Barker Webb v svojem delu L'Histoire Naturelle des Îles Canaries (1835–50).
Podnebje Podnebje je toplo subtropsko/tropsko in na splošno suho, milejše zaradi oceana in severovzhodnih vetrov. Obstaja več mikroklim in klasifikacije segajo predvsem od polpuščave do puščave. Večina Kanarskih otokov ima vroče puščavsko podnebje (BWh) in vroče polpuščavsko podnebje (BSh) znotraj sistema Köppen (a s precej bolj zmernimi temperaturami, ki redko presežejo 30°C), kar je delno posledica hladnega Kanarskega toka. Subtropsko vlažno podnebje, ki je pod velikim vplivom oceana (ter tudi reliefa), je sredi otokov La Gomera, Tenerife in La Palma, kjer rastejo t.i. oblačni gozdovi lavrisilve.
Na splošno so južni in zahodni predeli otokov zelo suhi, več padavin in zelenja pa je severnih in vzhodnih straneh. Na Fuerteventuri in Lanzaroteju prevladujejo puščavske razmere, saj tu ni visokih hribov kot npr. na Tenerifu in je posledično še manj dežja.
Geologija