Clara Immerwahr, nemška kemičarka, * 21. junij 1870, Polkendorf (danes Wojczyce), Šlezija, Prusija (danes Poljska), † 2. maj 1915, Berlin-Dahlem, Nemško cesarstvo.
Bila je prva ženska, ki ji je bil v Nemčiji podeljen doktorat iz kemije, borka za ženske pravice in mir. Leta 1901 se je poročila s kemikom Fritzem Habrom. Njene raziskave so temeljnega pomena za sodobne baterije in električna vozila.Gudrun Kammasch: Heutige Anwendungen der Forschungsergebnisse von Clara Immerwahr. Rainer Volk, a.a.O. , Min 08:45 ff.
Mladost in izobrazba Clara Immerwahr je bila najmlajša hči kemika Philippa Immerwahrja in njegove žene Anne Krohn. Družina je imela judovske korenine, a je Clara 1897 prestopila v krščanstvo.http://blogs.smithsonianmag.com/history/tag/clara-immerwahr/ Študirala je na Univerzi v Vroclavu in 1900 zagovarjala doktorsko disertacijo iz kemije z naslovom Beiträge zur Löslichkeitsbestimmung schwerlöslicher Salze des Quecksilbers, Kupfers, Bleis, Cadmiums und Zinks (Prispevek k poznavanju topnosti težko topnih živosrebrovih, bakrovih, svinčevih, kadmijevih in cinkovih soli) pod mentorstvom Richarda Abegga. S podelitvijo naziva je postala prva doktorantka vroclavske univerze in za svoje delo prejela odliko magna cum laude.
Poroka in delo Clara se je 1901 poročila s kolegom Fritzem Habrom. Njene možnosti raziskovanja so bile omejene, saj je morala kot ženska izpolnjevati določena družbena pričakovanja, zato se je dejavno vključila v moževe raziskave in prevajala njegova dela v angleščino. 1902 se je paru rodil sin Hermann Haber (1902–1946), edini otrok v zakonu. Tedaj je Clara končala lastne raziskave na Tehniški visoki šoli v Karlsruheju. Leta 1910 se je družina preselila v berlinsko četrt Dahlem.
Obžalovanje nad svojo podrejeno vlogo je zaupala prijateljem:
Med prvo svetovno vojno je Haber postal zavzet podpornik nemške vojske in je pomembno prispeval k razvoju kemičnega orožja (strupenih bojnih plinov). Vrh njegovih prizadevanj je bil nadzor nad prvo uporabo orožja za množično uničevanje v vojaški zgodovini, in sicer 22. aprila 1915 na Flamskem (Belgija).
Smrt
Kmalu po moževi vrnitvi s Flamske se je Clara, ki se kot pacifistka ni mogla sprijazniti, da njena družina sodeluje v vojaški industriji, zjutraj na dan proslave zmage na vrtu svoje vile s Fritzevo pištolo ustrelila v prsi. 2. maja je umrla v sinovem naročju, že naslednje jutro pa je Fritz Haber odšel na vzhodno fronto v Galicijo, da preizkusi plin nad Rusi. O Clarinem samomoru časopisi niso poročali, avtopsija pa najverjetneje ni bila izvedena, zato so njegove okoliščine nejasne. O motivu zanj obstaja več teorij. Na kraju njene smrti stoji skromno obeležje.
Fritz Haber je kasneje pred nacisti prebegnil v Švico in 1934 umrl v Baslu. Njegov pepel so pokopali na Hornlijskem pokopališču, na sinovo željo pa so 1937 v grob položili tudi žaro s Clarinim pepelom. Sin Hermann Haber se je izselil v ZDA, kjer je 1946 storil samomor.A Terrible Mistake:The Murder of Frank Olson and the CIA’s Secret Cold War Experiments A Terrible Mistake:The Murder of Frank Olson and the CIA’s Secret Cold War Experiments - H.P.Albarelli - July 1, 2009 - ISBN 0-9777953-7-3 - pg 37 Ludwig ("Lutz") Fritz Haber (1921–2004), sin Fritza Habra in druge žene, Charlotte, je 1986 izdal knjigo o zgodovini bojnih plinov The Poisonous Cloud (Strupeni oblak).
Odmevi Clari Immerwahr je posvečen istoimenski nemški film, posnet 2014 in leposlovno-dokumentarna dela: Gerit von Leitner: Der Fall Clara Immerwahr. Leben für eine humane Wissenschaft. Beck, München 1993, ISBN 3-406-37114-0. Sabine Friedrich: Immerwahr. Roman über Clara Immerwahr, dtv 2007, ISBN 3-423-24610-3. Sabine Friedrich: Immerwahr (drama po istoimenskem romanu). Theaterverlag Hofmann-Paul, Berlin 2008. Tony Harrison: Square Rounds (drama v verzih), Verlag Faber & Faber, 1992. ISBN 057116868X. Gerit von Leitner: Der Fall Clara Immerwahr. Leben für eine humane Wissenschaft. Beck, München 1993, ISBN 3-406-37114-0.
Sklici
Kategorija:Nemški kemiki Kategorija:Znanstveniki, ki so storili samomor Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Vroclavu