Levica je levo usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi Demokratične stranke dela (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki.

Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v vlado Roberta Goloba. Na volitvah 2026 je Levica na skupni listi z Vesno ohranila pet poslanskih mest. Na evropskih volitvah Levica doslej še ni bila uspešna.

S podpisi poslancev stranke je Miha Kordiš kandidiral na predsedniških volitvah 2022 in v prvem krogu zbral 2,81 odstotka glasov, najmanj od vseh kandidatov.

Septembra 2023 je stranka prvič od ustanovitve zamenjala vodjo, koordinatorka je postala Asta Vrečko. Leta 2025 je stranka vodstvo razširila na dve osebi, ob Vrečkovi je sokoordinator postal Luka Mesec.

Zgodovina

2014–2017: Koalicija Združena levica levo|sličica|Luka Mesec, Yiannis Bournous, Violeta Tomič, Matjaž Hanžek na shodu Po poteh razprodaj 9. julij 2014 Združena levica je bila ustanovljena 1. marca 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v Hotelu Union v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. maja 2014 formalno priključila še Gibanje za pravično družbo (GPD) in društvo Svoboda Straža.

Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med Vseslovenskimi vstajami.

Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament so potekale 25. maja 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov. Nosilka liste je bila Violeta Tomić.

Združena levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2014 dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila 6 mandatov.

Poslanca stranke Miha Kordiš in Violeta Tomić sta leta 2015 na povabilo vlade obiskala Venezuelo, ki je bila v hudi gospodarski krizi. Ob tem je Kordiš izrazil navdušenje nad favelami, ki jih je označil za »najbolj demokratično skupnost« in dodal »ta sistem deluje«. Priznal je da je v državi »nekaj« težav, ki jih je pripisal kapitalizmu in odsotnosti socializma. sličica|221x221_pik|Luka Mesec je bil koordinator Združene levice in nato Levice do 2023

2017: Nastanek stranke Levica

Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj sta se 24. junija 2017 združila v stranko Levica.

2018–2020: Partnerica Šarčeve vlade

Levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2018 dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.

20. marca 2019 je stranka podpisala sporazum z manjšinsko vlado Marjana Šarca. Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. Gospodarska zbornice Slovenije ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti. Koordinator stranke Levica Luka Mesec se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija, ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi. Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih.

Stranka Levica naj bi nastopala kot projektna partnerica vlade, kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so opozicijske stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS se je 16. avgusta 2018 izrekla, da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da "sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi". Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije.

Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je odbor za zdravstvo izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo. V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada.

Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil Franc Trček in se pridružil v poslanski skupini SD.

Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica. Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen". V Levici so povezave z manifestom zanikali. Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije Anton Olaj. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.

2020–2022: Koalicija ustavnega loka

Stranka Levica je podprla iniciativo Jožeta P. Damijana in se pridružila Koaliciji ustavnega loka, katere namen je bil zrušiti tretjo Janševo vlado. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek, po izstopu iz vlade pa tudi Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov. Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo.

12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil Željko Cigler, ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka Violeta Tomić. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal. Ob tem je na Facebooku zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."

2022–2026: Golobova vlada

sličica|Levica je postala članica Golobove vlade|235x235_pik

Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet. Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Nataša Sukič in Tatjana Greif. Koordinator stranke Luka Mesec je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop. Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu Facebook izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval. So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado Roberta Goloba.

Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; ministrstvo za kulturo, ki bi ga vodila Asta Vrečko, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bi ga vodil Simon Maljavec, ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bi prevzel Luka Mesec. Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih. Nazadnje je Mesec postal minister za delo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pa je prevzel Maljevac.

V stranki so sprva zatrdili, da se v predsedniško bitko ne bodo podali s svojim kandidatom. V začetku septembra pa so po odstopu Marte Kos od kandidature sporočili, da bodo vendarle imeli svojega kandidata. Na seji sveta dne 21. septembra so potrdili kandidaturo, kandidat stranke je bil Miha Kordiš.

2023: Nova koordinatorica

sličica|Sokoordinatorica stranke Asta Vrečko|232x232_pik

Pred strankarskim kongresom leta 2023 se je v stranki izoblikovalo "aktivistično krilo" članov (med njimi med drugim tudi Miha Kordiš), ki je od stranke zahtevala bolj aktivističen in demokratičen pristop znotraj stranke ter zaustavitev "sredinjenja od zgoraj navzdol" in "ugrabljanja stranke za osebne karierne interese". Aktivistično krilo je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.

Svet stranke je konec avgusta in v začetku septembra izbiral novo vodstvo stranke. Za mesto koordinatorja sta se potegovala Asta Vrečko in Miha Kordiš. Po enotedenskem glasovanju so 1. septembra 2023 za novo koordinatorko izvolili ministrico za kulturo Asto Vrečko.

2024: Odhodi članov 6. februarja 2024 je poslanska skupina Levica na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti". Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila. Nato je v tednu dni svet stranke zapustilo pet članov, nekdanji koordinator Mesec pa je potrdil, da so napetosti in notranji boji prisotni že od kongresa dalje. Na enem od sestankov, ki so sledili, pa so se po njegovih besedah že bolj razumno pogovorili in se strinjali o izhodiščih pokojninske reforme ter začeli s pripravami na evropske volitve.

Marca 2024 je nato stranko zapustilo 23 članov, ki vodstvu očitajo, da je klonilo interesom kapitala. Odšli so iz različnih razlogov, po lastnih navedbah zaradi notranjih kritik, spodbijanja notranjih demokratičnih procesov in utaje socialističnih izhodišč. Koordinatorica Asta Vrečko je ob tem sporočila, da je bil izstop pričakovan, hkrati pa poudarila, da izstopov pričakuje še več. sličica|Miha Kordiš, Asta Vrečko, Luka Mesec Svet stranke Levica je 26. novembra 2024 sprejel sklep, da Mihi Kordišu zamrzne članstvo. V obrazložitvi so zapisali, da "Miha Kordiš ne deluje v skladu s statutom, deluje razdiralno, svojih političnih akcij in delovanja ne usklajuje z organi stranke ter vztrajno javno napada svoje poslanske kolege, ministre in stranko kot celoto." Koordinatorico sveta Natašo Sukič so ob tem zadolžili, da zoper Kordiša na disciplinsko komisijo vloži prijavo zaradi resnih kršitev statuta stranke. Kordiš je v odzivu dejal, da je stranka sklep sprejela brez demokratične razprave in da želi izločiti levo krilo, tudi s tem, da so zoper njega že prej v parlamentu sprejeli določene ukrepe in ga presedali. Kasneje se je leta 2025 odločil ustanoviti svojo stranko Mi, socialisti.

Preostanek mandata