Didij Julijan (latinsko ), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.

Julijan je rimski prestol zasedel potem, ko ga je na dražbi kupil od pretorske garde, ki je ubila njegovega predhodnika Pertinaksa. Uboju je sledila nasledstvena državljanska vojna, ki je trajala od leta 193 do 197. Julijana je vrgel s prestola njegov naslednik Septimij Sever in ga obsodil na smrt.

Življenjepis Mladost Didij Julijan je bil sin Kvinta Petronija Didija Severja in Emilije Klare.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.2. Oče je bil iz vplivne milanske družine, mati pa iz rimske konzulske družine iz severne Afrike. Imel je brata Didija Prokula in Didija Numija Albina. Kasij Dion piše, da je bil rojen 2. februarja 133,Cassius Dio, lxxiv, 17.5. Historia Augusta pa 2. februarja 137.Historia Augusta, Didius Julianus, 9.3.

Vzgajala ga je Domicija Lucila, mati rimskega cesarja Marka Avrelija.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.3. Z njeno pomočjo je bil že zelo mlad imenovan za vigintivira, ki je pomenil njegov prvi korak v politično življenje.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.4. Okoli leta 153 se je poročil z Rimljanko Manlijo Skantilo, s katero je imel samo hčerko Didijo Klaro.Historia Augusta, Didius Julianus, 3.4.

Državne službe Julijan je bil najprej kvestor in zatem edil.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.5. Okoli leta 162 je bil imenovan za pretorja in poveljnika XXII. legije Primigenia v Mogontiacu, sedanjem Mainzu v Nemčiji.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.6. Leta 170 je postal prefekt Belgijske Galije, kjer je služil pet let.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.7. Za nagrado za svoje veščine in pogum pri zatiranju vstaje Havkov ob reki Labi jer bil leta 175 skupaj s Pertinaksom povišan na položaj konzula.Historia Augusta, Didius Julianus, 1.8., 2.3., Pertinax 14.5.

Kasneje se je izkazal tudi v pohodih proti Hatom,Historia Augusta, Didius Julianus, 1.8. bil guverner DalmacijeHistoria Augusta, Didius Julianus, 1.9. in Gornje GermanijeHistoria Augusta, Didius Julianus, 2.1. in zatem postal prefekt, ki je nadziral delitev denarja revnim v Italiji.Približno takrat so ga obtožili, da je sodeloval v zaroti proti cesarju Komodu, vendar so ga oprostili, da bi pričal v procesu proti svojemu tožniku. Bil je guverner BitinijeHistoria Augusta, Didius Julianus, 2.2. in nasledil Pertinaksa na pložaju prokonzula Afrike.Historia Augusta, Didius Julianus, 2.3, Pertinax, 4.1, 14.5.

Cesar (193)

Po Pertinaksovem umoru 28. marca 193 so morilci iz pretorske garde razglasili, da bodo rimski prestol prodali najboljšemu ponudniku.Herodijan, ii.6.4. Tast umorjenega cesarja in prefekt Rima Tit Flavij Klavdij Sulpicijan, ki je bil takrat v taboru pretorske garde, da bi pomiril vojake, je takoj ponudil svojo ceno.Kasij Dion, lxxiv, 11.1, Historia Augusta, Didius Julianus, 2.4, 2.6. V tabor je na pobudo svoje žene in hčerke Herodijan, ii.6.7. kar z banketa odhitel tudi Didij Julijan. Ker ni dobil dovoljenja za vstop, je kar pred vrati licitiral za rimski prestol. Kasij Dion, lxxiv, 11.3, Herodijan, ii.6.8.

Vojaki so obema tekmecema, enemu znotraj obzidja in drugemu pred njim, sproti poročali o trenutni ponudbi njegovega tekmeca. Sulpicijan je sčasoma vsakemu vojaku obljubil 20.000 sestercev. Julijan, ki se je bal, da bo na prestol sedel Sulpicijan, je ponudbo dvignil na 25.000 sestercev. Kasij Dion, lxxiv, 11.5. Garda je takoj sprejela njegovo ponudbo, mu odprla vrata in ga razglasila za cesarja. Kasij Dion, lxxiv, 11.5, Historia Augusta, Didius Julianus, 2.7, Herodijan, ii.6.11. Rimski senat je v strahu pred gardisti takoj potrdil njegovo imenovanje. Kasij Dion, lxxiv, 12, Historia Augusta, Didius Julianus, 3.3. Žena in hčerka sta dobili naslov Augusta.Historia Augusta, Didius Julianus, 3.4, 4.5.

Vladanje Julijan je takoj po prihodu na prestol razvrednotil rimsko valuto, tako da je vsebnost srebra v denariju zmanjšal s 87 % na 81,5 %. Masa srebra v kovancu se je zato zmanjšala z 2,75 na 2,40 grama.Tulane University, Roman Currency of the Principate . Začetna zmeda se je malo polegla, vendar se prebivalci niso ubogljivo uklonili sramoti, ki jo je povzročil Rimu.Kasij Dion, lxxiv, 13.2–5, Historia Augusta, Didius Julianus, 4.2–7, Herodijan, ii.7.3. Ko se je pojavil v javnosti, so ga pozdravljali z ječanjem, preklinjanjem in vzkliki "ropar in izdajalec domovine". Kasij Dion, lxxiv, 13.3. Mestna drhal ga je ovirala na poti na Kapitol in nanj celo metala kamenje.Historia Augusta, Didius Julianus, 4.2, 4.4.

Ko se je novica o splošni jezi v Rimu razširila po cesarstvu, ga generali Pescenij Niger v Siriji, Septimij Sever v Panoniji in Klodij Albin v Britaniji, ki so imeli pod svojim poveljstvom vsak po tri legije, niso priznali za zakonitega cesarja.Kasij Dion, lxxiv, 14.3–4, Historia Augusta, Didius Julianus, 5.1–2. Sever, ki je bil najbliže Rimu in zato najnevarnejši nasprotnik, ga je razglasil za državnega sovražnika.Historia Augusta, Didius Julianus, 5.3, Septimius Severus, 5.5. Senat je zato v njegovo vojsko poslal svoje odposlance, da bi prepričali vojake, naj ga zapustijo,Historia Augusta, Septimius Severus, 5.5. imenoval novega generala, da bi ga odstavil in zamenjal, in centuriona, da bi ga ubil.Historia Augusta, Didius Julianus, 5.4–8.

Pretorska garda, ki že dolgo časa ni sodelovala v vojaških operacijah, je bila usposobljena predvsem za gradnjo utrdb in terenska dela.Kasij Dion, lxxiv, 16.1–2, Historia Augusta, Didius Julianus, 5.9, Herodijan, ii.11.9. Sever si je najprej zagotovil Albinovo podporo, tako da ga je razglasil za cezarja,Kasij Dion, lxxiv, 15.1–2. in nato z vojsko odkorakal proti Rimu. V Raveni se je razglasil za poveljnika tamkajšnjega ladjevja,Kasij Dion, lxxiv, 16.5, Historia ugusta, Didius Julianus, 6.3. porazil pretorskega prefekta Tulija Krispina, ki bi moral zaustaviti njegovo napredovanjeHistoria Augusta, Didius Julianus, 6.4. in na svojo stran dobil odposlance, ki jih je poslal senat, da bi proti njemu nahujskali njegove vojake. Kasij Dion, lxxiv, 17.1, Historia Augusta, Septimius Severus, 5.6.

Nedisciplinirana, razuzdana in pomehkužena pretorska garda ni bila sposobna uspešno upreti se Severjevi vojski.Kasij Dion, lxxiv, 16.3. Razmere v Rimu so postale nevzdržne, zato se je Julijan poskušal pogajati in je svojim tekmecem ponudil delitev cesarstva.Kasij Dion, lxxiv, 17.2, Historia Augusta, Didius Julianus, 6.9, Septimius Severus, 5.7, Herodijan, ii.12.3. Sever se za njegovo ponudbo ni zmenil in nadaljeval s pohodom. Na njegovo stran je stopila cela Italija.Herodijan, ii.11.6. Ko so pretorijanci dobili njegovo zagotovilo, da jo bodo odnesli brez kazni za Pertinaksov umor, če mu bodo izročili njegove morilce, so prijeli kolovodje zarote in ga preko konzula Silija Mesala obvestili o svojem ravnanju.Kasij Dion, lxxiv, 17.3.

Senat po Severjevi zmagi sprejel predloge, da se ga razglasi za novega cesarja, da se Pertinaksu podeli božanske časti in da se Didija Julijana obsodi na smrt.Kasij Dion, lxxiv, 17.4, Historia Augusta, Didius Julianus, 8.7, Herodijan, ii.12.6. Julijana so zapustili vsi pristaši razen njegovega zeta, prefekta Repentina.Historia Augusta, Didius Julianus, 8.6.

Usmrtitev Didija Julijana so po komaj treh mesecih vladanja v njegovi palači ubili vojaki.Kasij Dion, lxxiv, 17.5, Historia Augusta, Didius Julianus, 8.8. Po pisanju Kasija Diona, ki je bil v tistem času v Rimu, so njegove zadnje besede bile "Kaj hudega sem pravzaprav storil? Koga sem ubil?" Njegovo telo so izročili ženi in hčerki, ki sta ga pokopali v grobnici njegovega pradeda pri petem miljniku na Vii Labicani.Historia Augusta, Didius Julianus, 8.10.

Sever je razpustil pretorsko gardo in dal usmrtiti Pertinaksove morilce.Kasij Dion, lxxv, 1.1.

Sklici

Viri L. Benseler, Die Staatsfinanzen im römischen Reich der Kaiserzeit unter Didius Iulianus, Marburg, 2004. R. de Kind, Pertinax oder Didius Julianus? Einige Überlegungen zur Kaiserikonographie von 193 n. Chr., Bulletin Antieke Beschaving, 79, 2004, str. 175–196. J. B. Leaning, Didius Julianus and His Biographer, Latomus, 48, 1989, str. 548ff.

Kategorija:Rimski cesarji v 2. stoletju Kategorija:Umorjeni vladarji Kategorija:Rimski konzuli