Stieg Larsson (rojen kot: Karl Stig-Erland LarssonKo se je uveljavil v javnosti je Karl Stig-Erland Larsson zamenjal glavno ime v podobno, vendar neobičajno obliko Stieg, zaradi razlikovanja s soimenjakom, ki je tudi švedski novinar in pisatelj. Izgovor je enak.), švedski novinar, pisatelj, raziskovalec in proti-(neo)nacistični aktivist, * 15. avgust 1954, Skelleftehamn, Švedska, † 9. november 2004, Stockholm.
Mladost je preživel na severu Švedske, zrelo dobo pa večinoma v Stockholmu. Svetovno slavo je dosegel s trilogijo Millennium, tremi napetimi detektivskimi romani. Romani so bili objavljeni posmrtno, v letih 2005-2007.
Larsson je bil leta 2008 drugi najbolj prodajani avtor na svetu, za Khaledom HuseinijemKsenija P. Hahonina: Najbolj brani avtorji v letu 2008, Mladina, 18. 1. 2009, vpogledano 2013.01.07. Do decembra 2011 je bilo prodano 65 milijonov izvodov knjig iz Trilogije . Zadnji del Trilogije Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo je bila najbolj prodajana knjiga v ZDA v letu 2010 . Amazon.com je avgusta 2010 objavil, da je Dekle z zmajskim tatujem postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.
Po romanih iz Trilogije so bili posneti trije filmi na Švedskem (leta 2009), po prvem romanu pa ameriška predelava (leta 2011).
Stieg Larsson in trilogija Millennium so postali kultne umetnine s številnimi privrženci zaradi kakovosti romanov in filmov kot napetih detektivk, deloma pa zaradi napredne in aktualne družbene naravnanosti. Iskanje v Google po ključu »"Stieg Larsson" Millennium« da samo v latinični verziji skoraj 3 milijone zadetkov (januar 2013), v cirilični verziji pа še 400.000 zadetkov Del plazu časopisnih člankov je sprožil spor za dediščino med sorodniki in dolgoletno partnerico Evo Gabrielsson..
Življenje in delo
Rojstni kraj Stiega Larssona je naselje z okoli 3.000 prebivalci ob morju na severu Švedske. Oče je bil delavec v železarni. V Stiegovem zgodnjem otroštvu je oče zaradi azbestoze moral opustiti dotedanje delo. Starši so se preselili v Stockholm, Stieg pa je do devetega leta živel pri starih starših na kmetiji v severnem okrožju Västerbotten. Življenje na severnem podeželju je bilo Stiegu všeč, manj pa kasnejše življenje s starši v univerzitetnem mestu Umeå ob obali Botniškega zaliva.
Namesto študija (redno je dokončal le srednjo šolo) Patrick J. Kiger: 10 Surprising Facts About Novelist Stieg Larsson, Second Act, 23. januar 2012 Nenavadna dejstva navaja po knjigi: Jan-Erik Pettersson's "Stieg Larsson: The Real Story of the Man Who Played With Fire". Vpogledano 2013-01-03 se je Stieg Larsson ukvarjal z zelo različnimi poklicnimi in prostovoljskimi dejavnostmi. Veliko je tudi potoval, večinoma po eksotičnih revnih deželah. Delal je kot grafični ustvarjalec in fizični delavec, kasneje pa kot novinar in urednik. Bil je navdušen bralec znanstvene fantastike; urejal je revije za navdušence ZF (»fanzine«). V svojem burnem življenju je med drugim uril tudi etiopske gverilke za streljanje z minometi.
Stieg Larsson je bil med vodilnimi svetovnimi poznavalci protidemokratičnih, desnoekstremističnih in nacističnih gibanjAna Jurc: Dekle, ki je prevzelo štafeto Stiega Larssona, MMC RTV SLO, 23. januar 2011, vpogledano 2013-01-03. Larssen je bil urednik protinacistične revije Expo. Revija je bila najživahnejša v 90-letih 20. stoletja, ko so Švedsko pretresali desno-ekstremistični izgredi, zlasti napadi na priseljence. Zaradi Larssenovega publicističnega dela so mu večkrat grozili; pri nekem rasističnem morilcu so našli Stiegove osebne podatke.Malin Rising: Swedish Crime Writer Finds Fame After Death, The Washington Post,17. feb. 2009, Vpogledano 2013-01-03.
Eva Gabrielsson je bila partnerka in življenjska sopotnica Stiega Larssona 33 let (od 1972 do njegove smrti). Kot enega izmed razlogov, zakaj se nista poročila, navajajo grožnje ekstremistov. Da ne bi izpostavljal partnerice, se Stieg v javnosti z njo ni pojavljal.
Stieg Larsson je umrl pri 50-letih za srčno kapjo, po tem, ko je pretekel sedem nadstropij stopnic. Umrl je brez oporoke, zato so dragocene avtorske pravice pripadle očetu in bratu, s katerima se pa ni dobro razumel. Eva Gabrielsson glede moralnih in materialnih avtorskih pravic Stiega Larssona ni dosegla soglasja z dedičiŠvedska zakonodaja v dednih razmerjih ne priznava neregistrirane zakonske zveze.. Eva je opisala sožitje s Stiegom Larssonom v knjigi, ki jo je izdala v FrancijiEva Gabrielsson, Marie-Françoise Colombani: Millennium, Stieg & jag, Natur & Kultur, 2011, tudi: Eva Gabrielsson, Marie-Francoise Colombani: "There Are Things I Want You to Know About Stieg Larsson and Me", Seven Stories Press, 2012, ISBN 978-1609804107. Gabrielssonova priča, da se ji je ob prvem srečanju predstavil kot feministVibuti Patel: Straight Talk on Stieg, The Late Novelist's Partner on Their Relationship and His Millennium Trilogy, The Wall Street Journal, 25. junij 2011, vpogledano 2013-01-07..
Na Stiega Larssena sta močno vplivali dve okoliščini iz mladosti. Zelo je bil navezan na svojega deda, ki je bil prepričan proti-nacist in po nekaterih trditvah tudi zaprt v koncentracijskem taborišču švedskih nacistov med 2. svetovno vojno.
Kot 14-letnik je bil Stieg priča skupinskemu posilstvu dekleta. Misel, da dekletu ni zmogel pomagati, ga je preganjala vse življenje.
Trilogija Millennium
Zaradi nenadne zgodnje smrti avtorja je serija knjig, ki bi morda končno obsegala celo deset knjig, ostala pri trilogiji. Trilogija Millennium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Življenjska spremljevalka Stiega Larssona, Eva Gabrielsson, trdi, da ima v posesti okoli 200 strani četrtega romana in zametke petega . Trilogijo sestavljajo napeti detektivski romani: Moški, ki sovražijo ženske (prvotni naslov), sedaj pogosteje prevajano z naslovom: Dekle z zmajskim tatujem (v švedščini vedno prvotni naslov Män som hatar kvinnor, 2005),Prevoda: Prešernova družba, 2008, ISBN 978-961-6512-83-1 in, pod drugim naslovom Učila, 2010 Dekle, ki se je igralo z ognjem (Flickan som lekte med elden, 2006) Prevoda: Prešernova družba, 2010, ISBN 978-961-6512-99-2 in Učila, 2010 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (Luftslottet som sprängdes dobesedno: Grad v oblakih je razneslo, 2007) Prevoda: Prešernova družba, 2011, ISBN 978-961-6831-05-5 in Učila, 2011.
Trilogijo povezujeta predvsem glavna junaka: Mikael Blomkvist in Lisbeth Salander. Nadnaslov trilogije, "Millennium", daje fiktivna družbeno-kritična revija, pri kateri dela Mikael Blomkvist kot urednik in avtor. Lisbeth Salander je talentirana mlada ženska, ki sta jo zaznamovala kruto otroštvo in mladost. Publicistika je eno izmed glavnih orodij končnih razrešitev kriminalnih dejanj.
Dogajanje prvega dela Trilogije je postavljeno v severno obmorsko pokrajino Stiegovega otroštva. Drugi in tretji del trilogije se dogajata pretežno v StockholmuTuristične agencije že ponujajo krožne oglede mesta pod naslovom: Po krajih trilogije Millennium.
Zgodba Zgodbo uokvirjata dve lupini: življenjska usoda 25-letne Lisbeth Salander, katere oče je nekdanji ruski vohun in trenirani morilec Zalačenko, in razmerje med glavnima junakoma, 42-letnim novinarjem Mikaelom Blomkvistom in Salanderjevo. Gibalni sili romanov so tudi osebnostne lastnosti glavnih junakov, ki se posamič in skupaj soočata s hudimi kriminalnimi dejanji. Okvir zgodbe so razmere na Švedskem, ki se ne razlikujejo dosti od razmer v drugih razvitih državah Zahoda.
Moški, ki sovražijo ženske oziroma Dekle z zmajskim tatujem V prvem delu se prepletajo tri kriminalne niti: novinarsko razkritje Mikaela Blomkvista o prevarah industrialca Wennerströma, institucionalno nasilje nad Lisbeth Salander in zgodba o izginotju Harriet, pranečakinje industrialca Henrika Vangerja v letu 1966, 40 let pred dogajanjem v romanu. Osnovni detektivski zaplet je raziskovanje dogodkov ob izginotju Harriet. Henrik Vanger za to delo najame Mikaela Blomkvista. Razplet odkrije mračno sago disfunkcionalne širše družine Vanger, katere člani so večinoma čudaki. V družini je več švedskih nacistov in končno tudi še aktivni okrutni morilec nemočnih žensk.
Kruto otroštvo je Lisbeth Salander doživljala zaradi svojega očeta ruskega vohuna, morilca in kriminalca Zalachenka (Zalačenko). Zaradi povampirjenih državnih interesov okoli prebeglega vohuna, ki ga ščitijo pred zakonom, je Lisbeth ob zaščito socialnega varstva in policije. Po incidentu, v katerem je pri 12 letih skušala zažgati okrutnega očeta, ki je do invalidnosti pretepel njeno mati, zaprejo v psihiatrično bolnišnico. Dekle se povsem odpove stikom z državnimi, zdravniškimi in skrbstvenimi organi. Izkoreninjena je iz glavnine družbe. Sicer pa je zelo talentirana računalničarka in je v navezi z najboljšimi hekerji na svetu. Ima tudi fotografski spomin ter izredno voljo za obstanek. Lisbeth Salander občasno, a zelo uspešno dela za varnostno-detektivsko podjetje Milton Security.
Mikael Blomkvist zahteva pomoč pri raziskavi o Harriet. Kot pomočnico mu najamejo Salanderjevo. V razvezi zgodbe se izkaže, da je Harriet ušla od doma zaradi spolnega nasilja očeta in brata. Oče Gottfried je sadistično, s potvorjenim sklicevanjem na biblijske zapovedi o kaznih nad grešnimi ženskami, izbiral žrtve s starozaveznimi (judovskimi) imeni in nekaznovano navidez obredno moril do svoje smrti. Nasledil ga je sin Martin, le da je on trupla svojih številnih žrtev, največkrat priseljenk, utapljal v morju. V končnici Lisbeth reši Mikaela pred morilskim naklepom sadista, ta pa se med begom zapelje v smrt.
Med delom se Mikael in Lisbeth zbližata, tudi telesno, vendar ostaja Lisbeth zelo zaprta in negotova.
Dve obrobni zgodbi sta pomembna za kasnejši potek Trilogije. Lisbeth se sooči z nasiljem svojega uradnega skrbnika, advokata Bjurmana. Grobo posilstvo je Lisbeth posnela s skrito kamero. Ob naslednjem stiku je Lisbeth izvedla podobno nasilje nad svojim mučiteljem in mu na prsi vtetovirala napis "Sem svinja in posiljevalec". Pod grožnjo objave in fizično grožnjo Lisbeth dobi polno oblast nad Bjurmanom.
V drugi okvirni zgodbi Lisbeth pomaga Mikaelu razkrinkati industrialca Wennerströma, ki je dobil tožbo proti Mikaelu zaradi klevetanja. Lisbeth odkrije celotno kriminalno omrežje Wennerströmovega delovanja ter bančni račun na Kajmanskih otokih. Wennerströma razkrinkajo, Lisbeth Salander pa si prisvoji več kot tri milijarde švedskih kron (okoli 350 milijonov evrov). Obubožanega Wennerströma ubijejo njegovi kriminalni pajdaši. Lisbeth denar dobro naloži in ima materialno zagotovljeno prihodnost.
Dekle, ki se je igralo z ognjem
Prvi del Trilogije ima nastavke za nadaljnji razvoj, vendar je dovolj zaokrožen. Drugi in tretji del sta zelo povezana in ju je najbolje obravnavati skupaj. V drugem in tretjem delu se razreši spletka, ki je zagrenila Lisbethino življenje. Lisbeth se bojuje za prostost in priznanje človeškega dostojanstva. S pomočjo Mikaela in drugih prijateljev zmaga.
Zaplet sproži umor Lisbethinega skrbnika Bjurmana ter dveh mladih raziskovalcev, sociologinje Mie Johansson in raziskovalnega novinarja Daga Svenssona, ki je Millennium ponudil rezultate raziskav kriminalnih poslov z belim blagom. Policija odkrije prstne odtise Salanderjeve na morilskem orodju, Bjurmanovi pištoli. Lisbeth se mora skrivati, Mikael pa prične raziskavo vseh okoliščin treh umorov. Naletijo na ime kriminalca »Zala«, dejansko Alexander Zalachenko (Zalačenko) - nekdanjega sovjetskega vohuna, ki se je v času hladne vojne prodal švedski tajni službi. Zalačenko se je pod plaščem tajne službe ukvarjal z raznimi nezakonitimi posli, tudi s trgovanjem z belim blagom. Ključna opora mu je bil sin, Lisbethin nemško-ruski polbrat, velikan Ronald Niedermann. Tajno operacijo okoli Zalačenka je v švedski varnostni službi opravljala globoko konspirirana skupina, "Sekcija", ki je tekom let povsem ušla izpod vladnega nadzora.