thumb|Detajl s skulpture »Kristusov pogreb« (1672): jokajoča Marija Magdalena Žálost je eno od osnovnih čustev, ki ga Oatley in Jenkins definirata kot nasprotje veselja.Smrtnik Vitulić, H. (2007). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Alessandri idr. že dojenčkov in malčkov odziv na bolečino, oviranje ali ločitev od osebe, na katero se navežeta, razumeta tudi kot izraz žalosti.Zupančič, M. (2009). Razvoj čustev in temperament ter osebnost v obdobjih dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 233-235). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Milivojević pravi, da odrasle osebe žalost občutijo, ko se jim zdi, da so nekaj neupravičeno izgubile. Stopnja žalosti je odvisna od tega, kako navezani smo bili na objekt, ki smo ga izgubili. Tako je čustvo intenzivnejše, če je navezanost, pomembnost objekta večja, večji pa je tudi občutek izgube. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, lahko pa je usmerjena tudi v sedanjost ali prihodnost. Žalostna oseba želi pritegniti našo pozornost, saj si želi sočutja.
Veliko razlik v doživljanju žalosti imamo na primer med moškimi in ženskami ter tudi glede na starost. Različno stare osebe tudi različno doživljajo žalost. Tako lahko nekdo skoraj nikoli ne občuti žalosti, drug pa se zjoče le ob poslušanju žalostne glasbe. Žalost je v večini primerov usmerjena v preteklost, žalostni postanemo, ko pomislimo in podoživljamo nek pretekel dogodek, ki nas je prizadel. Je pa lahko žalost usmerjena tudi v sedanjost in prihodnost. Žalostna oseba hoče pritegniti pozornost drugih, želi si sočutja, saj veliko krat ne vidi nobene mogoče tolažbe za svojo situacijo. Žalost ima več oblik, in tudi upliva na različne aspekte našega življenja.
Žalost in glasba Ob poslušanju določene glasbe posameznik doživlja različne emocije. Kako bo glasba učinkovala na posameznika je odvisno od več spremenljivk, kot so osebnostne značilnosti poslušalca, zvrst glasbe, izkušnje in spomini poslušalca, psihično stanje poslušalca v času poslušanja glasbe, dejavniki iz okolja, ki vplivajo na posameznika, med poslušanjem itd. Tako so se nekateri raziskovalci osredotočili na to kako žalostna glasba vpliva doživljanje čustev, in s pomočjo poizkusa ugotovili, da je pri doživljanju žalosti ob poslušanju glasbe, pomembna sama žalostna glasba, ki lahko, kljub temu, da je nepoznana izzove žalost. Nepoznana žalostna glasba, na občutenje žalosti močneje vpliva pri bolj empatičnih ljudeh. Najbolj pomemben pri doživljanju žalosti pa je človekov spomin, saj je bila glasba, ki so si jo osebe v raziskavi izbrale same in jim je bila zato bolj pomembna, saj jih je spominjala na pretekle dogodke, bolj učinkovita pri vzbujanju žalosti, kot nepoznana. Čustveno stanje oseb, ki so glasbo izbrale same, je bilo na koncu poizkusa slabše v primerjavi z drugimi, ki so poslušalo katerokoli glasbo, ki so jim jo izbrali drugi.Vuoskoski J. K. in Eerola T. (2012). Can sad music really make you sad? Indirect measures of affective states induced by music and autobiographical memories. Psychology of aesthetics, creativity, and the arts, 6(3), 204-213.
V raziskavi so se raziskovalci spraševali: »Ali lahko glasba povzroči žalost?« Eerola, T. in Vuoskoski, J. K. (2012). Can Sad Music Really Make You Sad? Indirect Measures of Affective States Induced by Music and Autobiographical Memories. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 6(3), 204–213. Končni rezultati so pokazali, da žalostna glasba lahko pri posamezniku povzroči žalost. Vendar je vpliv odvisen od glasbe same – kakšen odnos ima posameznik do nje – ter od osebnostnih lastnosti posameznika. Najpomembnejše odkritje raziskave je, da ima lahko tudi glasba, ki je posameznik ne pozna in nima nikakršne povezave z npr. avtobiografskim dogodkom, vpliv na doživljanje žalosti. Med pomembnejše dejavnike sta sodili še gobalna empatija in odprtost. Bolj odprti ljudje z večjo zmožnostjo globalne empatije naj bi ob žalostni glasbi bolj uživali. Pri glasbi, ki so si jo posamezniki sami izbrali, je imel na doživljanje žalosti velik vpliv priklic lastnih spominov, ki so bili povezani z glasbo.
Na temo povezave med glasbo in čustvi je bilo izvedenih veliko raziskav, med njimi tudi precej takih, ki so želele raziskati, kdaj, kako in kakšna glasba pri posamezniku sproži občutek žalosti. Raziskavehttp://www.erin.utoronto.ca/~w3psygs/HunterSchellenbergGriffith2011.pdfLarsen, J.T. in Stastny, B. J. (2011). It's a bittersweet symphony: Simultaneously mixed emotional response to music with conflicting cues. Emotion, 11(6), 1469 – 1473Dalla Bella, S., Perets, I., Rousseau, L., Gosselin, N. (2001). A developmental study of the affective value of tempo and mode in music. Cognition, 80 (3), B1 – B10 so se predvsem osredotočile na vprašanji, kako lahko hitrost nekega glasbenega vzorca in način (durova lestvica, ki zveni trše in molova lestvica, ki zveni mehkejše, bolj otožno; (angl. major in minor mode) vplivata na to, ali bo posameznik on poslušanju doživljal žalost. Ugotovili so, da žalost običajno izzove počasna glasba, zapisana v molovi lestvici, redkeje pa posameznik občuti žalost ob poslušanju žive, hitre glasbe, ki temelji na durovem načinu zapisa. Tempo, torej hitrost glasbenega vzorca, močneje vpliva na doživljanje čustev kot lestvica, v kateri je glasba napisana. Skladbe v počasnem ritmu, ki so zapisane v duru, so bile ocenjene za bolj žalostne kot skladbe v hitrem ritmu in molovi lestvici.
Vpliv glasbe na občutenje žalosti Raziskovalci so ugotovili, da žalostna glasba povzroča žalostne emocije in ima hkrati učinke na posameznikov spomin in sodbe. Pokazalo se je, da zmore žalostna nepoznana glasba vzbuditi pristno žalost, vendar emocije niso tako močne kot pri poznani glasbi. Ugotovili so tudi, da so odlomki, ki so zveneli žalostno, torej so bili nižjega tona in počasnejšega tempa, vzbudili žalostne občutke pri poslušalcih. Rezultati so pokazali, da so bili odzivi dojemanja (ali se jim je glasba zdela žalostna) večji od čustvenih odzivov (ali je glasba v njih vzbudila žalost), vendar so bili čustveni odzivi in dojemanja v povezanosti. A čustveni odzivi in dojemanje niso vedno v povezanosti, saj lahko na primer zaznavanje vesele pesmi povzroči žalost, če pesem asociira na žalosten dogodek. Ali bo glasba negativno vplivala na posameznika, je odvisno tudi od njegovega dojemanja glasbe in počutja ter utrujenosti pred oz. med poslušanjem. Raziskovalci so tudi s slikanjem možganov ugotovili, da žalostna glasba vpliva na občutenje žalosti. Videli so, da se med poslušanjem žalostne glasbe aktivira regija v možganih, ki ima pomembno vlogo procesiranja negativnih emocij. Dokazali so tudi, da je žalost, ki se pojavi zaradi žalostne glasbe manj intenzivna in kratkotrajnejša kot žalost, ki se pojavi iz drugih razlogov.Hunter, G. P., Schellenberg, E. G., Schimmack, U. (2010). Feelings and perceptions of happiness and sadness induced by music: similarities, differences, and mixed emotions. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts,4(1), 47-56Mitterschiffthaler, T. M., Fu, H. Y. C., Dalton, A. J., Andrew, M. C., Williams, C. R. (2007). A functional MRI study of happy and sad affective states induced by classical music. Human Brain Mapping, 28, 1150-1162.Vuoskoski,K. J., Eerola, T. (2012). Can sad music really make you sad? Indirect measures of affective states induced by music and autobiographical memories. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 6(3), 204-213.
Vpliv glasbe, umetnosti in ustvarjanja na občutje žalosti
Umetnost ima sposobnost tako izražanja emocij, kot tudi sprožitve emocionalnih odzivov v posamezniku. Znanstveno-raziskovalnim člankom v nadaljevanju, je skupna prav ta tema.
Prvi članek avtorjev Jonna K. Vuoskoski in Tuomasa Eerola ima naslov »Ali te žalostna glasba res naredi žalostnega?«. Rezultati so pokazali, da poslušanje žalostne glasbe dejansko sproži žalostna občutja v človeku. Vendar je učinek odvisen od dimenzije posameznikove osebne povezanosti z določeno glasbo in njene ustreznosti za poslušalca. Najbolj omembe vredno je dejstvo, ki ga prikazujejo na novo pridobljeni rezultati te raziskave, da je žalost lahko sprožena s poslušanjem neznane žalostne glasbe brez kakršnekoli avtobiografske povezave z vsebino. Tudi sočutje močno prispeva k dovzetnosti za žalost, sproženo z neznano žalostno glasbo.
Naslov drugega članka avtoric Jennifer E. Drake in Ellen Winner je »Soočanje z žalostjo skozi ustvarjanje«. Preučevali sta dve smeri, kako ustvarjanje lahko vpliva na žalostno razpoloženje, kot izražanje negativnih občutkov in kot distraktor in izvedli dve študiji. Rezultati prve študije so pokazali, da je uporaba ustvarjanja kot distraktor bolj koristna na kratki rok kot uporaba ustvarjanja za izražanje negativnega razpoloženja. Risanje kot distraktor, je kratkoročna razpoloženje regulirajoča strategija, ki jo lahko uporabimo kjerkoli in kadarkoli. Raziskovalki sta tudi zaključili, da ustvarjanje pomaga izboljšati negativno razpoloženje, ki je bilo bodisi povzročeno z opazovanjem žalostnih stvari in dogajanj bodisi s priklicem osebnih žalostnih situacij. Kar je terapevtskega pri ustvarjanju kot tehniki za izboljšanje razpoloženja je to, da ta dejavnost preusmeri posameznikove misli in ga odvrne od premišljevanja in razglabljanja o žalostnih stvareh.Drake, J. E. in Winner, E. (2012). Confronting sadness through art-making: Distraction is more beneficial than venting. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 6(3), 255-261.
V raziskavi so raziskovali, kako se lahko spoprijemamo z žalostjo preko umetnosti. Drake, in WinnerDrake, J. E. in Winner, E. (2012). Confronting Sadness Through Art-Making: Distraction Is More Beneficial Than Venting. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 6(3), 255–261. sta želeli ugotoviti, ali je risanje bolj učinkovito pri premagovanju negativnega razpoloženja, če se nanaša direktno na predmet žalosti, ali če se med risanjem osredotočimo na nekaj, kar nima nikakršne povezave z le-tem. Izkazalo se je, da se je negativno razpoloženje bistveno izboljšalo pri udeležencih, ki so risali hišo, torej so se zamotili, počeli so nekaj, kar ni bilo v povezavi s posnetkom. Rezultati tako potrjujejo izsledke iz starejših raziskav.
Naslov tretjega članka je »Občutenje in zaznavanje veselja in žalosti, povzročenih z glasbo«. Avtorji Patrick G. Hunter, E. Glenn Schellenberg in Ulrich Schimmack so preučevali razlike med poslušalčevimi dojemanji emocij ob poslušanju tridesetih odsekov glasbe, in njegovimi emocionalnimi odzivi na te iste odseke. Rezultati so pokazali, da so bile ocene občutenja in zaznavanja povezane, niso pa bile identične. Zaznavne ocene so bile višje od občutnih. Zaznave veselja in žalosti so bile višje od občutij veselja in žalosti. Poslušalčeve emocije, kot odziv na glasbo, so vzporedne z njihovim zaznavanjem emocij, povzročenih z glasbo; emocionalni odzivi so relativno šibki v primerjavi z zaznavami; čustveni odzivi so posredovani od poslušalčevih zaznav; glasba lahko izzove mešane občutke in zaznave; spremembe v tempu in metodi povzročajo te posledice. Ne gre pa zanemariti dejstva, da so asociacije med občutki in zaznavnimi odzivi na glasbo nedvomno povzročene z notranjimi faktorji, osebnimi karakteristikami (glasbene preference, osebnostne razlike,..) kontekstualnimi faktorji (npr. biti v družbi prijateljev, ki poslušajo težko metalno glasbo), interakcijami med temi spremenljivkami, karakteristikami glasbenega odseka, tempom in načinom izvajanja glasbe (orkestralna glasba, višina note,…).Hunter, P.G., Schellenberg, E. G. in Schimmack, U. (2010). Feelings and perceptions of happiness and sadness induced by music: Similarities, differences, and mixed emotions. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 4(1), 47-56.