Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Akadsko kraljestvo je starodavni semitski imperij s središčem v mestu Akad in okoliških regijah v antični Mezopotamiji, ki je združevalo vse avtohtone Akadsko govoreče Semite in sumerske govorce pod eno, praviloma večjezično kraljestvo. Akadsko kraljestvo je nadzorovalo Mezopotamijo, Levant ter dele Irana.
V 3. tisočletju pred našim štetjem se je razvilo zelo intimno kulturno sožitje med Sumerci in semitskimi Akadci, ki je vključevalo obsežno dvojezičnost. Akadci so postopoma nadomestiti sumerščino kot govorjen jezik nekje ob prelomu 3. in 2. tisočletja pred našim štetjem (natančen datacija je predmet razprave).
Akadsko kraljestvo je doseglo politični vrh med 24. in 22. stoletjem pred našim štetjem, po osvajanjih njegovega ustanovitelja Sargon Akadski (2334 - 2279 pr. n. št.). Pod Sargonom in njegovimi nasledniki je bil Akadski jezik uveden v sosednjih osvojenih državah, kot je bil Elam. Akad se včasih šteje kot prvi imperij v zgodovini, čeprav so bili pred njimi že Sumerci.
Po padcu Akadskega kraljestva, so se akadski prebivalci Mezopotamije razdelili v dva glavna akadsko govoreča naroda: asirski na severu in nekaj stoletij kasneje, babilonski na jugu.
Mestna država Akad
Natančno arheološko najdišče mesta Akad še niso našli. Oblika Agade v Sumeriji, na primer v Seznamu sumerskih kraljev; kasneje asirsko-babilonski obliki Akkadû ("ali pripadati Akadu") verjetno izhaja iz tega. Izvor in pomen Akada (pisna a.ga.dèKI ali URIKI) niso znani. Stoletja kasneje novobabilonski kralj Nabonid omenja v svojih zapisih, da je bilo čaščenje Ištar v Agade kasneje nadomeščeno z imenom boginje Anunit, katere svetišče je bilo v Sipparju, ki kaže na bližino mest Sippar in Agade. Kljub številnim iskanjem, mesta niso nikoli našli. Ena teorija drži, da se je Agade nahajal nasproti Sipparja na levem bregu Evfrata in je morda najstarejši del mesta Sippar. Druga teorija je, da so ruševine Akada pod modernim Bagdadom. Bojda je bilo mesto uničeno ob napadu Gutijcev s padcem Akadskega kraljestva.
Prva znana omemba mestne države Akad je v napisu Enšakušana iz Uruka, kjer naj bi premagali Agade, kar kaže, da je obstajala tudi pred prihodom Sargona iz Akada, ki mu Sumerska seznam kraljev pripisuje, da jo je zgradil. Akad je enkrat omenjen v Tanakh - Mojzesovi knjigi 10:10: temelj Nimrodovega kraljestva je bil Babilon, Erech, Akad in Calneh v Šinarju (JPS). Grško (LXX) črkovanje v tem odlomku je Archad.
Zgodovina Nastanek Govorci akadskega jezika, se zdi, da so bili že prisotni v Mezopotamiji na pragu zgodovinskega obdobja in kmalu dosegli premoč s prvo kiško dinastijo in številnih krajih severno od Sumerije, kjer so vladarji z akadskimi imeni že obstajali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Kralj Sargon se pogosto navaja kot prvi vladar skupnega kraljestva Akada in Sumerije, čeprav v zadnjem času odkriti podatki kažejo, da je bila sumerska širitev v času predhodnih kraljev, vključno Lugal-Anne-Mundu za Adab, Eannatum za Lagash in Lugal-Zage-Si.
Sargon in njegovi sinovi thumb|130px|left|Bronasta glava Akadca, mogoče Maništusa ali Naram-Sina; potomca Sargona (Iraški narodni muzej) Sargon Akadski (Sharru-kin = "legitimni kralj", verjetno je naslov vzel za izkazovanje moči) je porazil in ujel Lugal-Zage-Sija v bitki za Uruk in ustanovil svoj imperij. Najstarejši zapisi v akadskem jeziku datirajo iz časa Sargona. Sargon je trdil, da je sin La'ibum ali Itti-Bel, ponižen vrtnar in morda tempeljske prostitutke ali svečenice, Ištar ali Inanne. Ena legenda povezana s Sargonom v asirskih časih pravi, da:
"Moja mama je bila podtaknjeno dete, očeta nisem poznal. Bratje mojega očeta so ljubili hribe. Moje mesto je Azurpiranu (polja divjih zelišč), ki se nahajajo na bregovih Evfrata. Moja mama me je spočela skrivaj in na skrivaj rodila. Postavila me je v košarico iz rogoza in z bitumnom zapečatila pokrov. Vrgla me je v reko. Reka me je rodila in me odplavila k Akkiju, zajemalcu vode. Akki, zajemalec vode me je vzel za svojega sina in me redil. Akki me je imenoval za svojega vrtnarja. Medtem ko sem bil vrtnar mi je Ištar dodela svojo ljubezen in za štirin(petdeset ?) .. let sem bil vladar". Roux, Georges (1982) "Ancient Iraq" (Penguin, Harmondsworth)
Kasneje trdi Sargon, da je bila njegova mati entu svečenica (visoka svečenica). Sprememba je bila morda potrebna za zagotovitev potomcev plemstva. Stiebing Jr,H.William. Ancient Near Eastern History and Culture. (Pearson Longman; University of New Orleans, 2009)p.69
thumb|350px|right|Kralji Akadske dinastije Prvotno točaj (Rabshaqe), pri kralju Kisha s semitskim imenom Ur-Zababa, je Sargon tako postal vrtnar, ki je bil odgovoren za obračun iz namakalne kanale. Ta mu je dal dostop do disciplinirane skupine delavcev, ki so prav tako lahko služil kot njegovi prvi vojaki. Izpodriva Ur-Zababa in Sargon se krona za kralja in začne kariero tujih osvajanj. Štirikrat je napadel Sirijo in Kanaan in v treh letih obvladal države »na zahodu« in jih združil v Mezopotamiji »v en imperij«.
Vendar je Sargon ta proces še nadaljeval, osvajal številne okoliške regije in ustvaril imperij, ki je segel na zahod do Sredozemskega morja in morda celo na Ciper (Kaptara); na severu do gora (kasneje Hetitski tekst trdi, da se je boril z Hetiskim kraljem Nurdaggal iz Burushanda, tudi v Anatolijo), proti vzhodu čez Elam in na jug do regije Magan (Oman), nad katerimi je domnevno kraljeval domnevno 56 let. Razširil je trgovino iz rudnikov srebra v Anatoliji, lapis lazulija v Afganistanu, cedre iz Libanona in bakra iz Magana. Konsolidacija mestnih državic v Sumeriji in Akadu je odražala vse večjo gospodarsko in politično moč Mezopotamije. Žitnica imperija je bil namakalni sistem severne Mezopotamije (Asirija), zgrajena pa je bila tudi veriga trdnjav za nadzor nad cesarsko pridelavo pšenice.
Stele s sliko Sargona so postavili na obalah Sredozemlja v znak njegovih zmag in mesta in palače so bile zgrajene doma z bogastvom iz osvojenih dežel. Elam in severni del Mezopotamije (Asirija / Subartu) je tudi podredil in upornike odložil v Sumerji. Iz glinastih plošč pogodb je bil ugotovljen datum v letih kampanj proti Kanaanu in Sarlaku, kralju Gutijcev. Hvalil se je, da je podjarmil štirih strani neba - dežele okoli Akada na severu (Asirija), na jugu (Sumerija), na vzhodu (Elam) in zahodu (Martu). Nekatera od prvih zgodovinopisnih besedil (ABC 19, 20) kažejo, da je obnovil mesto Babilon (Bab-Ilu) na svoji novi lokaciji v bližini Akada. Dalley proposes that these sources may have originally referred to Sargon II of the Assyria rather than Sargon of Akkad. Stephanie Dalley, Babylon as a Name for Other Cities Including Nineveh, in Proceedings of the 51st Rencontre Assyriologique Internationale, Oriental Institute SAOC 62, pp. 25–33, 2005
Sargon je v svojem dolgem življenju pokazal posebno obzirnost do sumerskih božanstev, zlasti Inanne (Ištar), njegove zavetnice in Zababa, bojevniškega boga Kisha. Sam sebe je imenoval maziljenec duhovnik Anu in veliki ensi od Enlila in njegova hči Enheduanna, je bila nameščena kot svečenica v templju Nanna v Uru.
Težave se začnejo proti koncu njegove vladavine. Kasnejša babilonska besedila pravijo: "V njegovi starosti so se vse dežele uprle proti njemu in so oblegali mesto Akad" ... ampak " šel je tja v boj in jih premagal, večkrat jih je potolkel in uničil veliko vojsko".
To se nanaša na pohod v Elam, kjer je porazil koalicijsko vojsko, ki jo je vodil kralj Awan, kjer je prisilil poražence da postanejo njegovi vazali. Prav kmalu je izbruhnil še en upor:
"Subartu (gorska asirska plemena) zgornje države so po vrsti napadali, vendar so bili premagani in Sargon uniči njihova bivališča in jih hudo udari".
Sargonu so hudo nasprotovali tudi v visoki starosti. Težave so spet izbruhnile v času vladanja njegovih sinov, ko so upori izbruhnili med 9-letno vladavino Rimuša (2278-2270 pr.n.št.), ki se je trdo boril za ohranitev imperija in bil uspešen, dokler ni bil umorjen od lastnih dvorjanov. Starejši brat Rimuša, Maništuš (2269-2255 BC) je vladal 15 let. Kasnejši kralji se zdi, da so se borili proti 32 kraljem, ki so se zbrali zoper njega in prevzeli nadzor nad svojimi državami, kar so danes Združeni arabski emirati in Oman. Kljub uspehu, podobno kot njegovega brata, se zdi, da so ga umorili v palači.
Naram-Sin thumb|300px|right| Naram-Sinova stela iz Akada
Maništušov sin in naslednik, Naram-Sin (2254–2218 pr. n. št.) zaradi obsežnih vojaških osvajanj prevzame cesarski naziv »kralj Naram-Sin, kralj štirih strani neba« (Lugal Naram-Sîn, Šar kibrat 'arbaim), štirih strani neba kot sklicevanje na cel svet. Bil je tudi prvič v sumerski kulturi naslovljen kot bog v Agade (Akad) (sumersko = DINGIR, Akadsko = ilu), v nasprotju s prejšnjim verskim prepričanjem, da so kralji le predstavniki ljudstva pred bogovi. To ga je soočilo z upori na začetku vladanja, vendar jih je hitro zatrl.
Naram-Sin je prav tako zabeležil osvojitev Ebla (danes Tell Mardikh v Siriji), kakor tudi Armanum in njenega kralja. Armanum se je nahajal ob reki Evfrat med Eblom in Tell Brakom, najverjetneje trdnjavo Bazi - kompleks Tall. Da bi bolje nadzoroval področje, je zgradil kraljevsko prebivališče v Tell Braku, na križišču v osrčju kotline reke Khabur v Jezirah. Naram-Sin je vodil pohod proti Maganu, ki mu je prav tako nasprotoval; Naram-Sin »je krenil proti Magan in osebno ujel Mandanna, njenega kralja«, kjer je uvedel namestnike za zaščito glavne ceste. Grožnja je prihajala iz severnih gora Zagrosa, Lullubijci in Gutijci. Kampanja proti Lullubijcem je privedla do izdelave znamenite stele Zmaga Naram-Šuena, ki je zdaj v Louvru. Hetitski viri trdijo, da je Naram-Sin iz Akada vpadel v Anatolijo, se bojeval s Hetiti in Hurianskim kraljem Pamba iz Hättija, Zipani iz Kaneša in 15 drugimi. Na novo odkrita akadska bogastva so lahko temeljila na slabih podnebnih razmerah, velikih kmetijskih presežkih in zaplembo bogastva drugih narodov.
thumb|left|Vpis Naram Sina najdete v mestu Marad v Iraku okoli 2260 pr.n.št. Gospodarstvo je bilo zelo načrtovano. Zrnje je bilo očiščeno in obroki žita in olja so bili razdeljeni v standardiziranih posodah narejenih od mestnih lončarjev. Davki so bili plačani za proizvodnjo in delo v javnih stavbe, vključno z mestnim obzidjem, templji, namakalnimi kanali in plovnimi potmi, ki proizvajajo ogromne kmetijske presežke.
V kasnejših asirskih in babilonskih besedilih ime Akad, skupaj s Sumerjem se zdi, kot del kraljevskega naziva, kot je v sumerščini LUGAL KI.EN.GIRKI URUKI ali akadščini Šar māt Šumeri u Akkadi, prevedeno s kralj Sumerja in Akada. Ta naziv je prevzel kralj, ki je prevzel nadzor nad Nippurjem, intelektualnim in verskim središčem južne Mezopotamije.
V Aakadski dobi je akadski jezik postal lingua franca na Bližnjem vzhodu in je bil uradno uporabljan v upravi, sumerščina pa je ostala kot govorjeni in knjižni jezik. Širjenje akadščine je segalo od Sirije do Elama in celo elamitski jezik je bil začasno napisan v mezopotamskem klinopisu. Akadska besedila so kasneje našla pot do oddaljenih krajev, iz Egipta (obdobje Amarna) in Anatolije, do Perzije (Behistun).
Propad Akadskega kraljestva Akadsko kraljestvo je propadlo leta 2154 pred našim štetjem, v 180 letih od svoje ustanovitve v obdobju Dark Age, ki je trajalo vse do vzpona tretje dinastije iz Ura leta 2112 pred našim štetjem. Do konca vladavine Naram-Sinovega sina, Šar-kali-šarrija (2217 - 2193 pr. n. št.), je imperij oslabel. Prišlo je obdobje anarhije med letoma 2192 in 2168 pred našim štetjem. Shu-Durul (2168 - 2154 pr. n. št.) je obnovil nekdaj centralizirano organizacijo, vendar ni mogel preprečiti konca imperija pred invazijo barbarskih ljudstev iz gorovja Zagros, znanih kot Gutijci.