Uma Karuna Thurman, ameriška filmska in televizijska igralka ter fotomodel, * 29. april 1970, Boston, Massachusetts, Združene države Amerike.
Igrala je v glavnih vlogah filmov najrazličnejših žanrov, od romantičnih komedij in dram do znanstvene fantastike in akcijskih filmov. Za svoja dela je bila nominirana za oskarja in je prejela zlati globus. Njene najpomembnejše vloge so vloga Mie Wallace v Tarantinovem filmu Šund (1994), vloga Debby Miller v HBO-jevi miniseriji Hysterical Blindness (2002) in vloga Beatrix Kiddo v filmih Ubila bom Billa 1 (2003) in Ubila bom Billa 2 (2004) režiserja Quentina Tarantina.
Zgodnje življenje Thurmanova je hči fotomodela Nene von Schlebrügge in profesorja Roberta Thurmana. Odraščala je v mestu Amherst v zvezni državi Massachusetts, kjer je obiskovala tudi lokalno srednjo šolo. Kasneje se je z družino preselila v Woodstock, New York v zvezni državi New York. Njen oče je svoje otroke vzgajal v budistični veri in Uma je poimenovana po frazi Dbuma Čenpo (»db« je v tibetanščini nem), kar v sanskrtu pomeni »velika srednja pot«. Očetovi vzgoji navkljub zase pravi, da je agnostik.Price, Richard. »Uma Thurman ima z Elle odnos ljubezenskega rivalstva, ki traja že nekaj časa«, The Courier-Mail, 12. julij 2008. Ima tri brate, Gandena (roj. 1968), Dechena (roj. 1973) in Mipama (roj. 1978), ter polsestro Tayo (roj. 1960) iz očetovega prejšnjega zakona. S svojimi brati in sestrami je precejšen del otroštva preživela tudi v indijski Almori, kjer jih je občasno obiskoval tudi Dalajlama.Tiscali »Življenjepis Ume Thurman«, Tiscali. Pridobljeno dne 5. januar 2006. Sama je dejala, da je bila v otroštvu nerodno in samozaprto dekle, saj so jo dražili zaradi visoke postave, nenavadne kostne strukture, velikih stopal in nenavadnega imena (včasih se je zlagala, da ji je ime »Uma Karen«). Ko je bila stara deset let, ji je eden od prijateljev njene mame predlagal, da bi odšla na plastično operacijo nosu. V otroštvu je zbolela za telesno dismorfično motnjo, o čemer je leta 2001 spregovorila v intervjuju za revijo Talk.Kahn, Sherry. »Zlato dekle Uma prizna, da ima telesno dismorfično motnjo«, Talksurgery, 15. maj 2001. Pridobljeno dne 16. avgust 2010. V osmem razredu osnovne šole je vzljubila igranje. Nek agent jo je opazil v vlogi Abigail v šolski igri The CrucibleSchoumatoff, Alex. »Življenje in kariera Ume Thurman«, Vanity Fair, januar 1996. in ji ponudil priložnost za poklicno igranje. Tako je pričela obiskovati elitno pripravljalno šolo Northfield Mount Hermon v Massachusettsu, ki jo je kasneje zapustila, z željo, da bi se osredotočila na svojo igralsko kariero.
Družinsko ozadje Njen oče, Robert Alexander Farrar Thurman (roj. 3. avgusta 1941), se je rodil v New Yorku kot sin Elizabeth Dean (roj. Farrar), gledališke igralke, in Beverlyja Reida Thurmana, ml., prevajalca in novinarja agencije Associated Press.»Predniki Ume Thurman«, Wargs. Pridobljeno dne 16. avgust 2010. Robert Thurman je med letoma 1973 in 1988 delal kot profesor verske vzgoje na kolidžu Amherst in nazadnje sprejel vlogo profesorja tibetantskega budizma na Univerzi Columbia.Kamanetz, Rodger. »Robert Thurman ne izgleda kot budist«, The New York Times, 5. maj 1995.
Mati Ume Thurman, Nena von Schlebrügge, je bila fotomodel. Rodila se je v leta 1941 v Mexico Cityju. Njen oče je bil baron Friedrich Karl Johannes von Schlebrügge, nemški vojaški oficir in eden pomembnejših nacističnih vohunov v Južni Ameriki,»con el barón Friedrich von Schlebrugge y con Georg Nicolaus, altos oficiales de la inteligencia militar germana, la Abwehr«, Cedillo, Juan Alberto, Los nazis en México (Random House Mondadori, Barcelona 2007) str. 24; cf. tudiHilton, Stanley E., Hitlerjeva skrivna vojna v Južni Ameriki, 1939–1945: Nemško skrivno vohunjenje v Braziliji (časopis državne univerze v Louisiani, 1999), str. 34 in Von Mentz, Brígida, Los empresarios alemanes, el tercer Reich y la oposición de derecha a Cárdenas (CIESAS, Tlalpan, Mehika, 1988), str. 194. ki pa so ga nacisti zaprli, ker je ščitil svoje judovske prijatelje.»Barona so nacisti zaprli, ker ni želel razlastiti svojih judovskih poslovnih partnerjev«, Vanity Fair profil Ume Thurman, napisal Alex Shoumatoff, januar 1996; Google Knjige 425-7, str. 62 Neuradna baza podatkov, pridobljeno dne 24. februar 2011. Umina babica po materini strani je bila Birgit Holmquist, ki se je rodila v švedskem Trelleborgu. Holmquistova je v 30. letih 20. stoletja delala kot fotomodel za gol kip, ki stoji v švedskem pristanišču Smygehuk. Njen oče je bil Šved, njena mati pa je imela nemške in danske korenine.»Uma Thurmans mormor staty i Trelleborg« , Sydsvenskan, 30. julij, 2006. Umina mati je bila, preden se je poročila z njenim očetom, poročena z ameriškim psihologom in izvedencem za LSD Timothyjem Learyjem.
Kariera Zgodnja dela (1985–1989)
Uma Thurman je pri petnajstih pričela delati kot fotomodel.»Uma o moških, filmih in materinstvu«, Harper's Bazaar, marec 1998. Takrat je podpisala pogodbo z agencijo Click Models. Pojavila se je v reviji Glamour, decembra 1985 na naslovnici revije Vogue in maja 1985 na naslovnici britanske različice revije Vogue.»Življenjepis Ume Thurman« , Biography Channel, Pridobljeno dne 18. oktober 2011. Takrat je pričela tudi z igranjem, saj se je še istega leta pojavila v štirih filmih. Prva dva sta bila srednješolska komedija Johnny Be Good in najstniški triler Kiss Daddy Goodnight. Pojavila se je tudi v filmu Dogodivščine barona Münchhausna, kjer je ob Vulkanu Oliverju Reedu zaigrala boginjo Venero. Med svojim prvim prizorom v filmu, ki je spominjal na Botticellijevo sliko Rojstvo Venere, se je za kratek čas pojavila gola. Film, za snemanje katerega so porabili 46 milijonov USD, je prinesel le 8 milijonov USD prihodkov in bil tako prodajno izredno neuspešen.Dogodivščine barona Munchausena, IMDb. Pridobljeno dne 16. avgust 2010. Svoj preboj je doživela z vlogo Cecile de Volanges v filmu Nevarna razmerja. V času snemanja filma je bila zelo negotova glede svojega izgleda, po izidu filma pa se je pred javnostjo skrila s tem, da se je za kratek čas preselila v London, kjer je med svojim bivanjem v glavnem nosila vrečasta in ohlapna oblačila.
Vzpon (1990–1993)
Leta 1990 je poleg Freda Warda zaigrala v seksualno provokativnem filmu Henry in June. To je bil prvi film, ki so ga ocenili kot neprimernega za občinstvo, mlajše od sedemnajst let. Zaradi tega filma niso predvajali v kinematografih in ni prejel veliko pozornosti javnosti, a so kritiki nastop Ume Thurman v tem filmu v glavnem hvalili. Nato je prvič zaigrala v stranski vlogi, in sicer v filmu Even Cowgirls Get the Blues Gusa Van Santa, filmski upodobitvi istoimenskega romana Toma Robbinsa. Film je bil tako kritično kot finančno izredno neuspešen, Thurmanova pa je za svojo vlogo v filmu prejela nominacijo za zlato malino v kategoriji za »najslabšo igralko«. Novinar revije The Washington Post je njen nastop v tem filmu opisal kot plitkega, in pri tem dodal: »Čudaško pasivna karakterizacija Thurmanove ni bistveno globlja od zelo gibčnega palca.«Brown, Joe. »Even Cowgirls Get the Blues«, The Washington Post, 20. maj 1994. Leta 1993 je poleg Roberta De Nira zaigrala v filmu Pesjan in Glorija, še enem finančno izredno neuspešnem filmu. Kasneje tistega leta se je udeležila avdicije za Kubrickov film Wartime Lies, ki kasneje sploh ni bil posnet. Njen agent je dejal, da je svoje sodelovanje s Kubrickom opisala kot »zelo slabo izkušnjo.«Hedegaard, Erik. »Veličastna obsesija«, Rolling Stone, 29. april 2004.
Vrhunec kariere (1994–1998)
Po filmu Pesjan in Glorija je Uma Thurman odšla na avdicijo za film Šund Quentina Tarantina. Film je postal velika finančna uspešnica, saj je zaslužil več kot 107 milijonov USD, za snemanje pa so porabili le 8 milijonov USD.»Šund«, Box Office Mojo. Pridobljeno dne 16. avgust 2010. Novinar revije Washington Post je napisal, da je bil nastop Ume Thurman »spokojno neprepoznaven zaradi črne lasulje, v vlogi gangsterjevega dekleta pa se odlično znajde.«Desson Howe. »Šund«, The Washington Post, 14. oktober 1994. Uma Thurman je bila naslednjega leta za svojo vlogo v tem filmu nominirana za oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«. Postala je ena od najljubših igralk Quentina Tarantina, ki jo je kasneje v več intervjujih označil za svojo muzo.
Leta 1996 je Uma Thurman zaigrala v še dveh komercialno dokaj uspešnih filmih. V prvem, Beautiful Girls, je zaigrala simpatijo Timothyja Huttona, poleg nje pa je v filmu igralo več vidnih igralk, kot so Mira Sorvino, Martha Plimpton in Natalie Portman. Film so kritiki hvalili predvsem zaradi scenarija in dobrih nastopov Timothyja Huttona in Natalie Portman. Tudi komercialno je bil dokaj uspešen. Tistega leta je zaigrala tudi poleg Janeane Garofalo v romantični komediji The Truth About Cats & Dogs, v kateri je imela vlogo neumne svetlolase manekenke. Leta 1997 je ob svojem bodočem možu, Ethanu Hawkeu, zaigrala v znanstvenofantastičnem filmu Gattaca. Čeprav slednji ni bil pretirano dobičkonosen, je po izidu na DVD-ju prejel veliko pohval s strani filmskih kritikov.»Gattaca«, Crazy for Cinema. Pridobljeno dne 16. avgust 2010. Nekatere kritike pa je nastop Ume Thurman vseeno razočaral; novinar časopisa The Los Angeles Times je tako napisal, da je bila v tem filmu »izredno nečustvena.«Mathews, Jack. »Previdna znansvetno-fantastična zgodba Gattaca«, The Los Angeles Times, 24. oktober 1997. Nato je dobila vlogo Poison Ivy v filmu Batman in Robin, četrtem delu filmske serije, posnete po istoimenskih stripih. Njen nastop je s strani kritikov prejel mešane ocene, mnogi pa so jo primerjali z Mae West. Novinar časopisa The New York Times je napisal: »Kot Mae West tudi Uma Thurman meša resnično ženskost s spogledljivostjo kraljic privlačnosti.«Maslin, Janet. »Batman in Robin«, The New York Times, 20. junij 1997. Podobno je menil tudi novinar časopisa Houston Chronicle: »Thurmanova, ki spominja na femme fatale iz 40. let 20. stoletja, včasih oponaša Mae West ali celo Jessico Rabbit.«Millar, Jeff. »Če so vam všeč živahni, je Batman primeren za vas«, Houston Chronicle ,19. junij 1997. Naslednjega leta je zaigrala v še enem finančno in kritiško neuspešnem filmu, Maščevalci. CNN je njen nastop opisal kot »tako oddaljen, da se ti zdi, kot da jo gledaš skozi napačno stran teleskopa.«Tatara, Paul. »Ocena: Film Maščevalci je še posebej dolgočasen«, CNN, 12. avgust 1998. Za vlogi v obeh filmih je ponovno dobila nominacijo za zlato malino. Leto 1998 je zaključila z nastopom v filmski upodobitvi romana Victorja Huga Nesrečniki režiserke Bille August, v kateri je igrala Fantino.
Premor (1999–2002) thumb|upright|right|Uma Thurman na filmskem festivalu v Cannesu, 2000
Po rojstvu svojega prvega otroka leta 1998 se je odločila za odmor v karieri zaradi materinstva. V tem obdobju je igrala predvsem v manj pomembnih televizijskih filmih, kot sta Tape in Vatel ter miniseriji Hysterical Blindness. Zaigrala je tudi v filmu Chelsea Walls, ki ga je režiral njen takratni mož Ethan Hawke. Leta 2000 je vodila prireditev, v kateri so po knjigi Book of the Dead (2nd Avenue) predstavljali gledališka dela skladatelja Johna Morana. Za svoj nastop v miniseriji Hysterical Blindness, ki ga je tudi producirala, je prejela zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko v miniseriji ali televizijskem filmu«. V miniseriji je igrala žensko iz osemdesetih, ki živi v New Jerseyju in išče ljubezen. Novinar revije San Francisco Chronicle je v svoji oceni miniserije napisal: »Thurmanova se vlogi s svojim pogledom in telesno govorico tako posveti, da pričneš verjeti, da bi takšen stvor resnično lahko obstajal - ženska, ki je videti čudovito, vendar je tako obupana, da se zadovolji z vsakim povprečnim Janezom, ki pride mimo. Thurmanova je vlogo prilagodila svoji volji.«»Zanimiva lepota jerseyjske Thurmanove iz osemdesetih se histerično prilega filmu Hysterical Blindness« , San Francisco Chronicle, 23. avgust 2002.
Ponoven vzpon in zdajšnji projekti (2003 - danes)